Prejemnik nagrade zlata čebela je Slobodan Davidović. Foto: Bor Slana/STA
Prejemnik nagrade zlata čebela je Slobodan Davidović. Foto: Bor Slana/STA

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je decembra objavilo poziv fizičnim in pravnim osebam ali osebam javnega prava za predlaganje kandidata za podelitev nagrade zlata čebela. Prejeli so 12 vlog iz osmih držav, in sicer tri iz Srbije, po dve iz Ukrajine in Nemčije ter po eno iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Španije in Grčije, so pojasnili v uradu predsednice republike.

Odbor za podelitev nagrade je pod vodstvom kmetijske ministrice Irene Šinko pregledal in ovrednotil vse predloge in na koncu izbral tri finaliste. To so postali mednarodno priznana raziskovalka na Univerzi Cardiff v Veliki Britaniji ter dolgoletna direktorica inštituta za živali v Grčiji Fani Hatjina iz Grčije, mladi španski raziskovalec in avtor dvakrat nagrajenega dokumentarnega filma o čebelah Pau Enric Serra Marin ter mladi srbski raziskovalec in vodja projekta Serbhiwe Slobodan Davidović.

Odbor je na koncu za zmagovalca enotno izbral Davidovića, je pojasnila kmetijska ministrica.

Foto: Bor Slana/STA
Foto: Bor Slana/STA

Davidović je med drugim vodja projekta Serbhiwe, ki skrbi za inovativne strateške raziskave, ki jih nadgrajuje z energetskimi raziskavami o divjih čebelah in opraševalcih ter podaja mejnike za pripravo ukrepov za zmanjševanje števila opraševalcev do leta 2030. Skupaj s člani projekta je analiziral genetsko raznovrstnost prostoživečih divjih čebeljih družin in pripravil načrt za analizo prostoživečih populacij, ki živijo v divjini brez človekovega posredovanja.

Po mnenju ministrice gre za zelo pomembno raziskavo, saj prikazuje, kako pomembna je genetska raznolikost pri divjih opraševalcih in medonosnih domačih čebelah. "S svojo raziskavo so ugotovili, da so divje čebele bolj genetsko raznolike in imajo višjo heterogenost glede na domače medonosne čebele," je poudarila Šinko. Kot je dodala, bo ta projekt tudi podlaga za nacionalno strategijo Srbije, v smislu ohranjanja habitatov ter obnove divjih opraševalcev v naravi.

Davidović je izrazil zadovoljstvo, da je odbor prepoznal njihovo raziskavo kot nekaj, kar ima potencial. "Upam, da bo zaradi te nagrade raziskava postala bolj prepoznavna za raziskovalce po svetu in da se bo spremenil naš pogled na divje medonosne čebele ter upravljanje s čebelami in drugimi opraševalci," je ob prejemu nagrade zbranim dejal letošnji prejemnik zlate čebele.

"Nagrada zlata čebela je zagotovo eno od osrednjih orodij Slovenije pri ozaveščanju o pomenu opraševalcev in spodbujanju posebnih dosežkov na področju njihove zaščite. Letošnji poudarek na znanosti je v skladu z njenim osrednjim pomenom pri reševanju globalnih izzivov," je na današnji slovesnosti v predsedniški palači dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Predsednica je ministrico in preostale prisotne pozvala, da so tudi v prihodnje drzni in ambiciozni pri nadaljnji rasti naše skupne opraševalske čebelje zgodbe. Ob tem je poudarila, da so opraševalci najboljši kazalnik stanja okolja in da se nekatere njihove vrste skrb vzbujajoče redčijo. "Več je treba vlagati v raziskave, kar je tudi motiv letošnje podelitve nagrade zlata čebela," je pozvala predsednica.

Zlata čebela je najvišja državna nagrada na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel in drugih opraševalcev. Sistem podeljevanja te nagrade je opredelil poseben zakon, ki je bil sprejet marca 2021. Letos so nagrado podelili tretjič. Prvi dve nagradi sta šli v roke Argentincu Lucasu Alejandru Garibaldiju in predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču.

Zlata čebela Davidoviću iz Srbije