Čeprav si podvodni svet pogosto predstavljamo kot tiho kraljestvo modrine, pa je v resnici poln zvokov in sporočil, ki nam lahko pogosto povedo veliko o tem, kaj se dogaja pod morsko gladino. Prav kakofonija prasketanj, šepetov, stokanj in ribjega smeha znanstvenikom tako sporoča, da se življenje počasi vrača v območje indonezijskih koralnih grebenov, ki jih je opustošil človek.

Večino tamkajšnjih koralnih grebenov so namreč v preteklih desetletjih uničili ribiči, ki so lovili z različnimi eksplozivnimi sredstvi. To je izjemno ekstenzivna ribolovna tehnika, ki poleg želenega ulova uniči tudi velik del drugega življenja na morskem dnu.

Znanstveniki pa zadnje čase opažajo, da se po prepovedi takšnega ribolova in pregonu kršilcev življenje v te grebene počasi vrača. Pri tem pa je ključno prav preučevanje zvokovne slike ekosistema, saj nam pokaže prisotnost organizmov, ki se pred našimi očmi spretno skrivajo.

Poleg tega je zvok ključnega pomena za veliko prebivalcev koralnih grebenov, ki del svoje razvojne mladosti preživijo kot prebivalci odprtega morja. Z uporabo zvočnih signalov se nato vrnejo domov na svoja običajna življenjska mesta v grebenu. Prav zdravo zvočno oglašanje grebena je ključen znak za njegovo nadaljnjo rast in obstanek.

"Ko smo začeli poslušati grebene, smo odkrili, da slišimo zvoke, ki jih sploh ne poznamo. Spogledali smo se in si rekli, da nimamo pojma, kaj poslušamo. To je v znanosti izjemno vznemirljiv občutek, občutek odkritja in raziskovanja," je za Guardian povedal Tim Lamont iz univerze v Exetru v Združenem kraljestvu.

"Najbolj me je presenetil zvok, predvidevamo, da je bila riba, ki se je oglašala z izjemno dolgim monotonim klicem, podobnim ladijski sireni. Najprej smo mislili, da slišimo zvoke kitov ali drugih morskih sesalcev, a smo to kmalu izključili. Plaval sem po grebenu in po zvočniku predvajal klic, ki mi je večkrat odgovoril, a nikoli nisem ugotovil, kdo tako kliče. Res skrivnostno."

Takšno raziskovanje morskih koralnih grebenov je ključnega pomena za naše razumevanje planeta. To so namreč najbolj občutljivi svetovni ekosistemi, ki nam lahko veliko povedo o tem, kako poteka naš boj proti antropogenim naravnim spremembam, saj le-te ne ogrožajo le živalskega sveta, ampak tudi človeštvo.