Leta 1759 je posestnik Arthur Guinness podpisal najemno pogodbo z veljavnostjo 9.000 let za zapuščeno pivovarno v St. James's Gate v Dublinu. Podpis pogodbe velja za rojstvo legende med pivi in začetek ene največjih irskih zgodb o uspehu.

Visoki jubilej bodo na Irskem, pa tudi v New Yorku, Lagosu in Kuala Lumpurju, proslavili danes minuto pred 18. uro z zdravico "Na Arthurja!" (To Arthur!), sledile pa bodo zabave s koncerti, na katerih bo guinness tekel v potokih.

V lokalih vino, pivo raje kar doma
Praznovanje 250-letnice guinnessa poteka v času, ko je recesija močno načela irsko gospodarstvo. Pitje piva se je na Irskem, pa tudi drugod po svetu, v tem času zmanjšalo za štiri odstotke, čeprav sam Guinness padca prodaje ne beleži.

Zaradi socialnih sprememb ljudje raje kot pivo v pivnicah pijejo vino in se zabavajo doma. Pivnice imajo manj obiska tudi zaradi strožjih kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedi kajenja v javnih prostorih in povečevanja brezposelnosti.

Irski simbol v lasti Britancev
Arthur Guinness, ki je imel kar 21 otrok, je proizvodnjo piva v Leixlipu blizu Dublina začel s 100 funti dediščine, ki jo je dobil po svojem botru, tamkajšnjem nadškofu. Šele pozneje je proizvodnjo preselil v Dublin.

Zaposleni pri "Stricu Arthurju" (pod tem imenom je bilo podjetje poznano na Irskem) so imeli številne ugodnosti: vsak dan so lahko zastonj popili dva vrčka piva, družili so se na piknikih, uporabljali so lahko športne zmogljivosti v lasti družbe (igrišče, bazen), podjetje pa je poskrbelo tudi za njihovo zdravstveno varnost.

Leta 1997 je "Strica Arthurja" prevzela britanska družba Diageo, družina Guinness pa ima v podjetju le še manjši lastniški delež. Ironično: čeprav je družba v večinski britanski lasti, pivo Guinness vse bolj postaja simbol Irske.