Namesto fanta, kraljice in kralja je Nizozemka karte poimenovala po medaljah: bron, srebro, zlato. Foto: Reuters
Namesto fanta, kraljice in kralja je Nizozemka karte poimenovala po medaljah: bron, srebro, zlato. Foto: Reuters

Študentka psihologije Indy Mellink je poleti svoje mlajše sorodnike učila igrati bridž. Ko jim je pojasnjevala, koliko je vredna katera igralna karta oz. kako so hierarhično razporejene, jo je prešinilo, da tradicionalno vrednotenje igralnih kart ni ravno v skladu s sodobnimi principi družbene, predvsem pa spolne enakopravnosti. "Ko sem razlagala, da je kralj nad kraljico in ta nad fantom, sem se nenadoma zavedela, kaj govorim. Da je kralj vreden več kot kraljica in ta več kot fant," je mlada Nizozemka pojasnila v pogovoru za Reuters.

Ob spodbudi očeta in drugih članov družine se je lotila oblikovanja sodobnejših igralnih kart, pri katerih je uporabila tradicionalno simboliko športnih medalj. Kralja je tako nadomestila s podobo zlatih palic, kraljico s sliko srebrnikov, fanta pa s podobo bronastega ščita. Karte je poimenovala BSG-karte, po kraticah za bron, srebro (ang. silver) in zlato (ang. gold).

Po prvih nekaj kompletih naročila nove ‒ in prodala vseh 1500

V lokalno tiskarno je dala natisniti 50 kompletov nevtralnih kart ter jih razdelila družini in prijateljem, preostanek pa ponudila v prodajo prek spleta. V le nekaj dneh je njena zaloga pošla, zato je naročila še 1500 kompletov kart in se resneje lotila spletne prodaje. V nekaj mesecih je nato prodala vso zalogo, tako v domovini kot v Belgiji, Nemčiji, Franciji in celo ZDA.

Indy med igro bridža s svojim partnerjem in starši. Foto: Reuters
Indy med igro bridža s svojim partnerjem in starši. Foto: Reuters

Medtem ko so številni zagovorniki družbene in spolne enakosti Indyjino zamisel pozdravili, pa so strastni kvartopirci malo bolj skeptični. "Bridž igram že 36 let in še nikoli, ampak res nikoli nisem slišal, da bi se zaradi samih kart kdo ‒ pa naj bo to ženska ali fant ‒ počutil manjvrednega," je dejal tehnični direktor nizozemskega združenja za bridž Hans Kelder.

V nizozemskem združenju za bridž niso navdušeni

Predsednica združenja Berit van Dobbenburgh pa je diplomatsko dodala: "Dobro je, da razmislimo o spolni enakopravnosti, a se res sprašujem, koliko ljudi je dejstvo, da je kralj vreden več kot kraljica, do zdaj zmotilo." Ob tem se je vprašala tudi, kakšne posledice bi imela morebitna menjava kompletov kart na Nizozemskem za mednarodna tekmovanja v bridžu. "Na svetu je tako veliko držav, kjer igrajo bridž, tako na profesionalni kot amaterski ravni. Bi morali torej tudi drugi menjati karte? In kaj storiti z literaturo o kartah?" je opozorila.

Indy je kar nekaj časa razmišljala, kaj bi lahko namesto klasičnih podob dala na karte. Foto: Reuters
Indy je kar nekaj časa razmišljala, kaj bi lahko namesto klasičnih podob dala na karte. Foto: Reuters

Bi se potem moral spremeniti tudi šah?

Predstavnik nizozemskega muzeja bridža Gerard Hilte pa je opozoril na širše implikacije morebitnih sprememb igralnih kart: "O tem, kdaj se je delala klasifikacija kart, lahko le ugibamo. Ampak znano je, da so najprej upodobili kralja. In tako je tudi pri šahu, kjer ima kralj najmočnejšo vlogo. Za njim je kraljica, ki ima drugo najmočnejšo vlogo," je pojasnil v pogovoru za Reuters in namignil, da bi lahko sprememba kart za sabo potegnila tudi težnje po spremembi številnih drugih iger, ki implicirajo spolno oz. družbeno neenakost.