Večina rešenih šimpanzev je ob prihodu podhranjena ali zapuščena. Foto: Reuters
Večina rešenih šimpanzev je ob prihodu podhranjena ali zapuščena. Foto: Reuters

Bala Amarasekaran in njegova žena Sharmila sta pred 30 leti v eni izmed vasi Sierre Leone opazila majhnega šimpanza, ki je bil privezan na drevo. Ker je bil na prodaj, sta se odločila, da bosta mladička kupila in zanj poskrbela. Tri desetletja pozneje vodita zavetišče The Tacugama Chimpanzee Sanctuary, ki se posveča reševanju zahodnoafriških šimpanzov, kritično ogrožene podvrste.

Leta 2019 ga je obiskala tudi Jane Goodall, britanska okoljevarstvenica in primatologinja. Foto: Reuters
Leta 2019 ga je obiskala tudi Jane Goodall, britanska okoljevarstvenica in primatologinja. Foto: Reuters

"Nisva razumela, v kaj se podajava," je dejal Amarasekaran in poudaril, da sta bila takrat le mladoporočenca. "Ko je prišel v najino življenje, mislim, da sva se navezala," je še povedal okoljevarstvenik, ki se je odpovedal svoji 15-letni računovodski karieri in svoje življenje posvetil šimpanzom, ter dodal, da sta začela posvajati vse več zahodnih šimpanzov – nenadoma sta skrbela za sedem ali osem rešenčkov.

Zatočišče, ki ga je par vzpostavil na obrobju glavnega mesta Freetown, je zdaj dom stotim primatom, ki sicer živijo predvsem v gozdovih Sierre Leone, Gvineje in Liberije, lahko se jih najde tudi v Slonokoščeni obali, Gani, Maliju in Senegalu. Večina rešenih šimpanzov je ob prihodu podhranjena ali zapuščena, zaradi ločitve od skupine pa travmatizirana, poroča BBC.

Vsako življenje želijo spremeniti na bolje

V Tacugami zanje ustrezno poskrbijo in jih rehabilitirajo. Ko mladički postanejo starejši, se preselijo v ogrado, kjer se učijo veščin, pozneje pa jih spustijo k preostalim stalnim prebivalcem zavetišča. "Trudimo se, da življenje vsakega rešenčka spremenimo, saj so zaradi ljudi veliko pretrpeli," je povedal ustanovitelj, ki naj bi imel z vsakim šimpanzom v zatočišču posebno, večno povezavo.

"Vsak dan, ko se zbudim, se dobro počutim, saj delam s svojimi mladički," je dejala Posseh Kamara, z vzdevkom Mama P, ki skrbi tudi za 6-mesečno siroto Celio, ki so jo rešili pred divjimi lovci, ob prihodu v zavetišče pa ni mogla sedeti ali hoditi, a napreduje.

Turisti in domačini se v zavetišču, ki sodeluje tudi z drugimi skupnostmi po državi, učijo o šimpanzih in divjini. Po mnenju Amarasekarana je ravno izobrazba ljudi, predvsem domačinov, glede tveganj, s katerimi se spoprijemajo zahodnoafriški šimpanzi, ključnega pomena.

V 24 letih se je število zahodnoafriških šimpanzov zmanjšalo za 80 odstotkov

Zahodnoafriški šimpanzi, ki naj bi uporabljali orodja, ki jih drugi šimpanzi ne – galage lovijo s sulicami in metanjem kamnov –, namreč spadajo med kritično ogrožene živalske vrste.

Med letoma 1990 in 2014 naj bi se število teh šimpanzov zmanjšalo za 80 odstotkov – na 52.800. Večinoma živijo v divjini, samo 17 odstotkov jih je v zaščitenih območjih. Njihov življenjski prostor v gozdu zmanjšujeta predvsem urbanizacija in razvoj, da bi se izognili izumrtju, pa so potrebne drastične spremembe.

Leta 2019 je Sierra Leone postala prva država na svetu, ki je, v prizadevanjih, da se njihov status kritične ogroženosti spremeni, primate razglasila za nacionalno žival. "Izmed Gvineje, Liberije in Sierre Leone je v zadnji med 70 in 75 odstotki zahodnih šimpanzov," je še povedal Amarasekaran in poudaril, da bodo ob nesodelovanju treh narodov šimpanzi izginili.