"Najbolj živali zaposluje skrb za mladiče. Uživajo v spomladanskem razpoloženju, toplem vremenu in soncu," je opisala direktorica živalskega vrta Barbara Mihelič. Foto: Arhiv ZOO Ljubljana

V ogradah jim skrivajo hrano in jih tako spodbujajo k iskanju, posujejo jim različne začimbe, po katerih se zveri rade povaljajo, ali pa jim ponudijo velike kartonske škatle s presenečenji.

Te dni za živali skrbi okoli deset oskrbnikov. Šest jih dela pri večjih živalih, dva oskrbita manjše. En zaposleni pripravlja obroke, tudi ponoči za živali skrbi en oskrbnik. V normalnih razmerah bi čez dan za živali skrbela dva dodatna oskrbnika, zaposlili pa bi tudi sezonske delavce. "Delavce smo organizirali podobno kot v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Nekaterih skrbnikov ne moremo pogrešiti, zato smo jih razdelili v tri skupine, ki med seboj ne pridejo v stik," je opisala.

Zaprtje pomeni finančno breme
Zaprtje vrat pa za živalski vrt pomeni tudi finančno breme, vstopnice so namreč za živalski vrt glavni vir dohodka. "Za marsikoga je presenetljivo, da živalski vrt kar 90 odstotkov prihodkov ustvarja sam, prek vstopnin in dodatnih programov za obiskovalce," je poudarila.

Prav spomladi imajo v živalskem vrtu največ obiskovalcev. Ocenjujejo, da bi v obdobju od marca do junija živalski vrt obiskalo 100.000 obiskovalcev, kar je tretjina vseh letnih obiskovalcev. Negativni finančni učinek ocenjujejo na 650.000 evrov.

Ob tem je direktorica opozorila, da števila zaposlenih ne morejo zmanjšati. Običajno sicer spomladi najamejo sezonske delavce, a jih letos niso. Obstoječi zaposleni, skupaj z Zavetiščem Ljubljana imajo 53 zaposlenih, pa imajo opravljena tudi številna dodatna izobraževanja in pridobljene licence. "V tem trenutku so izrednega pomena, vstopajo k živalim in delajo najrazličnejše naloge. Jedro oskrbnikov tako ohranjamo," je povedala.

Kljub temu bodo po besedah direktorice zmogli pokriti stroške tekočega poslovanja, če se bo sezona iztekla julija. K temu mnogo pripomore dobro poslovanje v preteklosti. Lani so imeli namreč rekorden obisk, kar 17 odstotkov večji kot leta 2018. Izpad se bo poznal v načrtovanih naložbah in razvoju. "Stvari bo treba ali premakniti ali drugače premostiti," dodaja Miheličeva. Če bo potreba, računajo na pomoč Mestne občine Ljubljana, ki je ustanoviteljica živalskega vrta.

Sorodna novica Zebre in ježevci v ljubljanskem ZOO-ju dobili mlade

Živalski vrt si lahko ogledate od doma
Trenutne razmere pa vidijo tudi kot priložnost za učenje in napredek. Tako so začeli aktivneje objavljati vsebine na družabnih omrežjih, kjer s sledilci delijo posnetke živali. Med drugim so v teh dneh navduševale tudi živalske družine, ki so se to pomlad razveselile naraščaja. Poskrbeli pa so za to, da je mogoče noje, žirafe, leve in ptiče opazovati kar iz naslonjača. V ograde so namestili kamere, video pa je dostopen na spletni strani. Ogledati si je mogoče tudi surikate, ki jih ob 15. uri pred kamero tudi hranijo.