Vsako leto zaradi kačjih ugrizov umre okoli 140.000 ljudi. Foto: EPA
Vsako leto zaradi kačjih ugrizov umre okoli 140.000 ljudi. Foto: EPA

Američan je v 18 let trajajočem eksperimentu pustil, da ga ugrizne več kot 200 kač strupenjač, in si vbrizgaval protistrupe.

Protitelesa v njegovi krvi so proučili znanstveniki in prišli do pomembnega preboja pri razvoju protistrupa, "kakršnega svet še ni videl", poroča BBC. Trenutni protistrupi delujejo le proti določenemu strupu posamezne vrste kač, novi pa bi lahko deloval proti celi vrsti strupov različnih kač – tudi če bi bili odmerki sicer usodni.

Skratka, Friedejev "nori" eksperiment bi lahko dejansko privedel do razvoja univerzalnega protistrupa proti vsem tipom kačjih ugrizov.

Zaradi kačjih ugrizov vsako leto umre do 140.000 ljudi, še trikrat toliko pa jih potrebuje amputacijo udov ali ostanejo invalidni oz. s trajnimi posledicami.

Sorodna novica Gastronomski avanturizem v Hongkongu: v iskanju prave kačje juhe

Friede, nekdanji avtomehanik, se je v skoraj dveh desetletjih izpostavil skupno več kot 200 ugrizom in več kot 700 vbrizgom strupa, ki ga je pripravil iz nekaterih najbolj smrtonosnih kač na svetu, vključno z več vrstami mamb, kober, tajpanov in krajtov. Sprva si je želel okrepiti odpornost, da bi se zaščitil med ravnanjem s kačami, svoje podvige pa je objavljal na YouTubu.

A, kot je priznal, je na začetku svojega projekta "popolnoma zamočil", saj je zaradi dveh zaporednih ugrizov kobre padel v komo. “Nisem hotel umreti. Nisem hotel izgubiti prsta. Nisem hotel izpustiti dela,” je povedal za BBC. Friedejev cilj je bil razviti boljše terapije za druge ljudi. “To je postalo moj življenjski slog, rinil sem naprej, kolikor sem le lahko – za ljudi, ki živijo 12.000 kilometrov proč in umirajo zaradi ugrizov kač,” je pojasnil.

Protistrup proti kačjemu strupu trenutno izdelujejo tako, da se živalim, denimo konjem, vbrizgavajo majhni odmerki kačjega strupa. Njihov imunski sistem se bojuje proti strupu s tvorbo protiteles, ki jih nato odvzamejo in uporabijo za zdravljenje. A strup in protistrup se morata natančno ujemati, saj se toksini v ugrizu razlikujejo od vrste do vrste. Velike razlike obstajajo celo znotraj iste vrste – protistrup, izdelan iz kač v Indiji, je denimo manj učinkovit proti isti vrsti kače v Šrilanki.

Protistrup za zdaj deluje samo proti specifičnim vrstam. Foto: AP
Protistrup za zdaj deluje samo proti specifičnim vrstam. Foto: AP

Ekipa raziskovalcev biotehnološkega podjetja Centivax se je zato lotila iskanja vrste imunskega odziva, imenovanega široko nevtralizirajoča protitelesa. Ta, namesto da merijo na del toksina, ki je edinstven, merijo na dele, ki so skupni celotnim skupinam toksinov. In takrat je direktor podjetja dr. Jacob Glanville naletel na Tima Friedeja.

"Takoj sem pomislil, da če ima kdor koli na svetu razvita ta široko nevtralizirajoča protitelesa, jih ima on, zato sem stopil v stik z njim,” je povedal raziskovalec. “Poklical sem ga in mu rekel: ‘Morda se sliši čudno, ampak zelo rad bi se dokopal do tvoje krvi.'"

Friede je privolil v raziskavo, ki jo je odobrila tudi etična komisija, saj je študija vključevala zgolj odvzem krvi, ne pa dodatnega vbrizgavanja strupa. Raziskava se je osredinila na elapide, eno od dveh družin strupenih kač, med katere spadajo mambe, kobre, tajpani in krajti.

Raziskovalci so v Friedejevi krvi iskali zaščitne imunske odzive za 19 vrst tovrstnih kač, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija označila kot najbolj smrtonosne na svetu.

"Nekaj dobrega za človeštvo"

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Cell, je identificirala dve široko nevtralizirajoči protitelesi, ki lahko ciljata dve skupini nevrotoksinov.

Dodali so še zdravilo, ki meri na tretjo skupino toksinov, s čimer so ustvarili koktajl protistrupov. V poskusih na miših je terapija delovala – miši so preživele smrtonosne odmerke strupa 13 od 19 kačjih vrst. Pri preostalih šestih vrstah je zagotovil delno zaščito.

Po besedah dr. Glanvilla je to "neprimerljiva" širina zaščite v primerjavi z dozdajšnjimi zdravljenji. Kot je dejal, koktajl "verjetno pokriva številne vrste elapidov, za katere trenutno ni na voljo nobenega protistrupa".

Ekipa zdaj skuša protitelesa še dodatno izpopolniti in raziskati, ali bi dodatek četrte komponente lahko privedel do univerzalne zaščite proti kačjemu strupu. "Mislim, da bomo v naslednjih 10 ali 15 letih imeli nekaj učinkovitega proti vsaki od teh skupin toksinov," meni raziskovalec dr. Peter Kwong z univerze Columbia. “Timova protitelesa so res izjemna – naučil je svoj imunski sistem, da prepozna zelo širok spekter toksinov."

Znanstvenike čaka še kar nekaj dela, saj mora protistrup prestati obsežna testiranja, preden bo primeren za uporabo pri ljudeh. A Timu Friedeju že to, da so dosegli to stopnjo, veliko pomeni. “Občutek imam, da delam nekaj dobrega za človeštvo, in to mi zelo veliko pomeni. Ponosen sem,” je povedal.