Filip se počasi privaja na novo okolje. Foto: Živalski vrt Ljubljana
Filip se počasi privaja na novo okolje. Foto: Živalski vrt Ljubljana

Konec novembra lani so iz Prage v Živalski vrt Ljubljana pripeljali samca filipinskega kljunorožca (Penelopides panini), ki se je v tem času navajal na nove prostore in nove oskrbnike. Filip je endemit Filipinov in del edine populacije te vrste kljunorožcev zunaj Filipinov – ta šteje 61 ptic v Evropi. Filip je ambasador svoje vrste v ZOO-ju Ljubljana, kmalu se mu bo pridružila tudi samica.

Življenjsko okolje filipinskih kljunorožcev je sicer deževni gozd do 1100 metrov nadmorske višine. Samec je kremno bele, rdečkastorjave in črne barve, perje samice je večinoma črno. Živijo lahko do 40 let. Živijo v majhnih skupinah visoko v drevesnih krošnjah, gnezdijo v drevesnih duplih, valijo samo samice. Vhod v duplino zaradi varovanja samice z mladiči pred plenilci samec z blatom in ostanki hrane zazida. Skozi ozko odprtino pa jih hrani.

Ko jeleni opozarjajo na nevarnost, se tudi oglašajo lajajoče ali žvižgajo. Foto: Živalski vrt Ljubljana
Ko jeleni opozarjajo na nevarnost, se tudi oglašajo lajajoče ali žvižgajo. Foto: Živalski vrt Ljubljana

Njihova poglavitna hrana so sadeži, lovijo pa tudi žuželke. Vode ne pijejo, saj vse potrebe po vodi zadovoljijo z zaužitim sadjem. Ob tanjše veje drgnejo kljun in si ga tako očistijo od ostankov hrane. Radi se nastavljajo dežju in s tem negujejo perje.

Populacijo v naravnem okolju strokovnjaki ocenjuje na približno 1200 ptic. Ogroža jih človek z izsekavanjem gozda za naselja in nasade. Kljub zakonski zaščiti se še vedno pojavlja nezakonit lov.

Svinjski jeleni ime dobili po načinu teka

Iz živalskega vrta La Torbiera so konec februarja pripeljali čredico svinjskih jelenov (Axis porcinus). Ime so dobili po načinu teka, saj tečejo s sklonjeno glavo pod ovirami – podobno kot prašiči – in jih ne preskakujejo kot drugi jeleni.

Samci svinjskih jelenov tehtajo do 50 kg in v višini merijo do 70 cm. Samice so vsaj za tretjino manjše. Združujejo se le na paši in v času parjenja – samci so samotarji, samice pa so skupaj z mladiči. Hranijo se s travo, listjem, poganjki, cvetovi in sadeži. Dnevno prehodijo do 400 metrov.

Plenijo jih indijski tigri, leopardi, rdeči volkovi in pitoni. Konica in spodnja stran kratkega repa je belo obarvana. V nevarnosti ga dvignejo in nasršijo dlake, kar je značilni opozorilni znak za druge jelene. Ko opozarjajo na nevarnost, se tudi oglašajo lajajoče ali žvižgajo.

V naravi so razširjeni od Pakistana pa vse do Mjanmara. Ogroža jih človek z lovom zaradi mesa ter uničevanjem njegovega naravnega okolja za kmetijstvo in naselja. Na marsikaterem območju je že izumrl.

Filipinski kljunorožec in svinjski jelen sta predstavnika ogroženih živalskih vrst ter del vzrejnega programa. Z vključitvijo teh dveh vrst v oskrbo ZOO Ljubljana še naprej sledi svojemu poslanstvu naravovarstva in ohranjanja ogroženih živalskih vrst.

Tudi otroški živalski vrt je bogatejši za še enega člana

Na slovenski kmetiji so se sicer obiskovalci razveselili dveh samcev jezersko-solčavske ovce. Po besedah živalskega vrta kot vsi novorojenci veliko počivata in spita, preostali čas pa se igrata, podita po ogradi in ''nadlegujeta'' mami.

Ljudi prosijo, da upoštevajo potrebe živali. Foto: Živalski vrt Ljubljana
Ljudi prosijo, da upoštevajo potrebe živali. Foto: Živalski vrt Ljubljana

Tudi otroški živalski vrt je bogatejši za še enega člana – skotil se je namreč mladič pritlikave koze. Zato prosijo otroke in njihove starše, da upoštevajo njegove potrebe po počitku, spanju in igri.

V ogradi avstralskih živali pa iz trebušnih vreč samic rdečevratih kengurujev že kukajo male glave njihovih mladičev. V veliki gozdni letalnici nad medvedi in volkovi, v drevesnih krošnjah gnezdijo kvakači, katerih mladiči so že pokukali iz jajc.

Na gozdnih tleh si je par črnih štorkelj ustvaril gnezdo, kamor je samica izlegla pet jajc. Naslednjih 35 dni, dokler se mladiči ne izvalijo, bo sedela na njih in jih grela. Medtem jo samec čuva in ji prinaša hrano.

Antilopi, alpaki, kanadska volkova in bobri, alpski kozorogi in šimpanz pridno odraščajo

Drugje po živalskem vrtu odraščajo tudi mladiči, ki so na svetu že malce dlje. Med antilopami odraščata dve mladi samici, ki sta se skotili septembra in novembra lanskega leta.

V ogradi alpak odraščata dve samici, ki sta se skotili poleti 2023.

Mladiča kanadskih volkov bosta aprila stara eno leto in sta skoraj že dosegla odraslo velikost. V ogradi kanadskih bobrov lahko opazujete kar tri generacije mladičev. Lanski mladiči odraščajo tudi v ogradi alpskih kozorogov.

Tai, ki odrašča v skrbni družini šimpanzov, je konec januarja upihnil tretjo svečko. Tako mama Neža kot oče Boris sta izredno ljubeča starša. K vzgoji in čuvanju mladiča pa prispevata tudi babica Mojca in teta Nika. Mala opica pa naj bi se najbolj zgledovala po starejši sestri Leoni.