To so jedi, ki naj bi ljudem v novem letu prinesle srečo, bogastvo, zdravje ali uspeh. Čim več »srečnih« jedi se znajde na praznični mizi, več sreče bo v hiši, velja po vsem svetu.

Na Japonskem prihod novega leta pričakajo s tridnevnim praznovanjem. Hrano običajno pripravijo že vnaprej, zato da res vsi lahko uživajo v treh prazničnih dneh. Za srečo Japonci jedo soba rezance - dolge rezance, ki jih poskušajo posesati tako, da rezanec ostane cel, saj to prinaša dolgo življenje. Riževi kolački oziroma cmočki mochi , ki družini prinašajo zdravje in priložnost za srečo, naj ne bi manjkali pri nobenem od obrokov na prvi dan novega leta.

Italijani novo leto pozdravijo s cotechinom z lečo. Cotechino je debela klobasa iz svinjine, ki zaradi obilice maščobe simbolizira obilje. Zelena leča pa Italijanom prinaša denar, saj oblika leče spominja na obliko cekinov. Tudi Avstrijci, Nemci in Švedi imajo na krožniku svinjino, saj pujski pri iskanju hrane rijejo naprej. Da res prinašajo srečo, pa dokazujejo tudi keramični pujski, naprodaj pred novim letom.

Marsikje verjamejo, da se perutnina (puran, piščanec, gos ...) ne sme znajti na novoletnem krožniku, saj ptice, za razliko od pujsov, hrano iščejo tako, da se obračajo nazaj.

Leča je simbol obilja tudi za Brazilce, ki zato 1. januarja kuhajo lečino juho ali lečo z rižem.

V južnem delu ZDA za novo leto velja reklo: »Jej slabo za novo leto in jej mastno vse leto.« Za novo leto tako jedo le šunko, koruzni kruh, fižol in špinači podobno zelenjavo, ki obljublja bogastvo, saj je podobna zelenim dolarskim bankovcem.

Grki za novo leto pečejo kolač vasilopeta, v katerega skrijejo srebrn kovance. Kdor dobi kos kolač s srebrnikom, tega čaka v prihodnjem letu veliko sreče.

Španci pa, tako kot mnogi drugi narodi, zadnje sekunde novega leta v roki držijo kozarec penine, v 12 sekundah pred polnočjo pa pojedo še 12 »srečnih« grozdnih jagod - po eno za vseh 12 mesecev v prihajajočem letu.