Tako kot nekateri njeni biografi je antropologinja spolov Svetlana Slapšak mnenja, da je bila Monroejeva lezbijka, le javno se ni razkrila. Zaradi svoje (prikrite) seksualnosti naj bi ves čas trpela. Foto: EPA
Tako kot nekateri njeni biografi je antropologinja spolov Svetlana Slapšak mnenja, da je bila Monroejeva lezbijka, le javno se ni razkrila. Zaradi svoje (prikrite) seksualnosti naj bi ves čas trpela. Foto: EPA
V spominu Slapšakove MM ostaja predvsem produkt moških fantazem 50. let o velikodušni in seksi ženski, ki trpi in je nesrečna. Foto: EPA
Oboževalci morda največje popkulturne ikone vseh časov Marilyn že 50 let obiskujejo na njenem grobu v spominskem parku Westwood v LA-ju. Foto: EPA
Voščena figura MM na postaji podzemne železnice v Berlinu. Foto: EPA
Vloga Marilyn Monroe v drami My Week With Marilyn je Michelle Williams prinesla veliko pohval in tudi nominacijo za oskarja. Foto: EPA
Letos so se pokojni filmski ikoni poklonili tudi na filmskem festivalu v Cannesu. Foto: EPA

Monroejeva se je rodila 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jeane Mortenson. Otroštvo je zaradi odsotnega očeta, ki je ni nikoli priznal za svojo hčer, in duševne bolezni matere preživljala pri rejniških družinah. Prvo zaposlitev je našla v tovarni letal, potem se je preizkušala kot fotomodel.

Tudi oblečena se je zdela gola
Med njeni prvi vidnejši vlogi sodita tisti iz filmov Asfaltna džungla in Vse o Evi iz leta 1950. Lik trapaste blondinke, ki zmede in zapelje moške s svojo zdaj pristno, drugič hlinjeno naivnostjo, je ovekovečila v filmu Howarda Hawksa Gospodje imajo raje plavolaske (1953). V filmu je z Jane Russell uporabila vse erotične zvijače in prepevala pesem Diamonds Are Girl's Best Friends, moški pa so raje verjeli svojim očem kot ušesom.

Za pojavnost Monroejeve so bili značilni zapeljiva čutnost, globoki dekolteji in izzivalna pozibavajoča hoja, zapečatena z avro nedolžnosti, pristnosti, krhkosti in skrivnostnosti. Ali kot jo je opisal filmski kritik Marcel Štefančič jr. v knjigi Close up: Politika filmskih zvezd: "Tudi ko je bila oblečena, se je vedno zdelo, da je gola".

V filmu Monkey Business (Sumljivi posli) iz leta 1952, kjer je zaigrala s Caryjem Grantom in Ginger Rogers, se je dokazala kot odlična igralka komičnih vlog. Njena zvezdniška kariera se je začela leto pozneje s filmom noir Niagara, za vrhunec njene kariere pa veljata komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroče (1959).

"Genialna komičarka"
Slednjo, v kateri sta blestela še Jack Lemmon in Tony Curtis, je antropologinja spolov Svetlana Slapšak ocenila za igralkin najboljši film: "To je absolutno ena najboljših komedij vseh časov. Neverjetno dobra je v vlogi te trapaste blondinke s čustveno inteligenco, ki prekaša vse. Ta humana, prikupna in seksi vloga je res prava zanjo. Mislim, da je bila genialna komičarka." Leta 1960 je posnela film Ljubiva se s francoskim lepotcem Yvesom Montandom.

Več kot desetletje je bila najbolj donosna zvezda studia Twentieth Century Fox. Z 20 filmi je studiu prinesla kot 200 milijonov dolarjev. Hollywood jo je poznal tudi po stalnem in izdatnem zamujanju na snemanja, s katerim je poskrbela za zakasnitve in podražitve skoraj vseh svojih filmov.

Tonila je v odvisnost
Z leti je Monroejeva postajala vse bolj odvisna od alkohola in najrazličnejših tablet, prav tako pa tudi od svojega psihiatra. Poročni prstan si je nadela trikrat, med izbranci je bil tudi sloviti dramatik Arthur Miller. S koktajli šampanjca in uspavalnih tablet ni mogla več brzdati manične depresije in spremljajočih nihanj razpoloženja od blažene zapeljivosti do popolne prestrašenosti in nebogljenosti.

V začetku leta 1962 je stopila pred kamere za 30. film v svoji karieri. Po več kot letu odsotnosti naj bi se na velika platna vrnila s komedijo Georgea Cukorja Something's Got to Give (Nekdo mora popustiti) z Deanom Martinom in Cyd Charisse. Studio ji je dodelil vlogo domnevno pokojne žene, ki se vrne k novoporočenemu možu, vendar jo je vodstvo zaradi zamujanja in odsotnosti s snemanja odpustilo. Filma niso nikoli dokončali.

"Umrla je tipične zvezdniške smrti"
Praznovanje rojstnega dne ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja je 19. maja 1962 v newyorški dvorani Madison Square Garden počastila s pesmijo Happy Birthday, Mr. President. Že nekaj časa so se širile govorice o spogledovanju s predsednikom in razmerju z njegovim mlajšim bratom Robertom, takratnim državnim tožilcem. Dobra dva meseca pozneje jo je sobarica našla mrtvo. Po uradni razlagi je zaužila je prevelik odmerek uspavalnih tablet.

"Umrla je tipične zvezdniške smrti. To je folklora zveznikov, ki so izgubili stik z realnostjo. Kakšno je ozadje in kakšni so razlogi za to, je kot v primeru Michaela Jacksona drugo vprašanje. Zaplula je v politični misterij, ki zajema krog okoli družine Kennedyjevih in škandalozno zasebno življenje visokih predstavnikov ameriške politike," je prepričana Slapšakova.

Prikrita lezbijka?
Tako kot nekateri njeni biografi tudi Svetlana Slapšak meni, da je bila Monroejeva lezbijka, le javno se ni razkrila. "Ona je trpeča seksualna ikona. Ves čas trpi zaradi svoje seksualnosti: ima ljubimce in trpi, ima soproge in trpi. Pravzaprav je za svoja dejanja vseskozi kaznovana. In potrebuje zaščitnika. Brez njega je ni. Deluje kot tolažba pred resničnim osvobajanjem žensk. Da še zmeraj obstaja tista velikodušna, lepa, seksi in neverjetna ženska, ki vedno joče. In je vedno nesrečna," je dejala Slapšakova.

Marilyn Monroe je bila ikona zelo omejenih moških fantazem o idealni ženski. Po besedah Slapšakove so te izhajale iz skrbno pripravljenega kulturnega procesa, ki je sledil zmagi ZDA v drugi svetovni vojni. Želel je zajeziti podobno emancipacijo žensk, kot se je zgodila po prvi svetovni vojni. Monroejeva je bila "preveč ženske", pojavila se je kot seks simbol in morala je trpeti.