Eden najpomembnejših producentov v zgodovini glasbene industrije je sodeloval z Michaelom Jacksonom, Georgeem Bensonom, Frankom Sinatro, Rayem Charlesom, Louisom Armstrongom, Steviejem Wonderjem, Milesom Davisom, Ello Fitzgerald in mnogo drugimi. Številni glasbeniki so ga poimenovali kar "eden in edini." Glasbeni mogotec Quincy Jones praznuje 90. rojstni dan, a se počuti, kot je povedal sam, "kot bi jih imel 37."

Tisto pravo praznovanje ga čaka šele julija – takrat bo povsem v njegovem slogu, v obliki dveh koncertov v Los Angelesu. V Parizu si je že leta 2019 podaril simfonični koncert, na katerem so njegove največje uspešnice, kot so Billie Jean, Give Me the Night ali Fly Me to the Moon izvedli v doslej še ne slišanih priredbah.

Kar 80-krat nominiran za grammyja

Jones, rojen leta 1933 v Chicagu, je med drugim vodil skupino, nastopal kot solo izvajalec in spremljevalec, pisal, produciral in aranžiral pesmi, vodil založbo, skladal filmsko glasbo, pisal knjige, režiral celovečerne filme in sodeloval pri razvoju televizijskih serij. Produkcijsko ga verjetno najbolj odlikuje večni album zgodovine popa, Thriller Michaela Jacksona iz leta 1982.

Za grammyja je bil Jones nominiran kar 80-krat, prejel ga je 28-krat. Več od njega sta jih dobila le dirigent George Solti, ki jih ima 31, in pevka Beyonce, ki je doslej prejela 32 grammyjev. Zdi se, da v ameriški zabavni industriji ni stvari, ki je Jones ne bi naredil ali izkusil. Jones je bil poročen trikrat in ima sedem otrok. V zvezi je bil tudi z igralko Nastassjo Kinski. "Nikoli v življenju nisem bil osamljen in nikoli mi ni bilo dolgčas," je povedal.

90 let praznuje tudi Batmanov najbolj zvesti služabnik

Michael Caine je v bogati igralski karieri znal prepričati tako kot šarmanten zapeljivec ali kot zloben gangster. Je mojster čustev in občinstvo lahko gane do solz. Ne glede na to, ali gre za uspešnice, komedije, psihološke trilerje ali avtorske filme z nizkim proračunom – rojeni Londončan zmore vse. Za Caina, ki se je rodil 14. marca 1933 kot Maurice Joseph Micklewhite v delavskem predelu britanske prestolnice, se je sprva zdelo, da zanj kariera v filmskem poslu ne pride v poštev. Sam nikoli ni pozabil, da je otrok delavskega razreda, na kar pogosto s ponosom spominja. Prav njegov izvor ga je vedno motiviral, vedno je hotel prepričati dvomljivce.

Po finančno neuspešnih filmskih začetkih v 50. letih preteklega stoletja, ko se je tudi poročil in delal v jeklarni, da bi lahko preživljal mlado družino, mu je v šestdesetih letih uspelo. Z vlogami v vojni drami Zulu, vohunskem trilerju Strogo zaupno Ipcress in filmom Alfie leta 1966 se je Caine dokončno uveljavil kot filmski zvezdnik. Prav za vlogo v filmu Alfie je prejel prvo od šestih nominacij za oskarja. Trajalo pa je kar nekaj časa, preden je dobil tako želeno filmsko nagrado. Zlati kipec je dobil dvakrat – za najboljšo stransko vlogo leta 1987 (Hanna in njeni sestri) in leta 2000 za vlogo v filmu Hišni red. Kljub visoki starosti je znan tudi že njegov naslednji filmski projekt. V tretjem delu trilerja Mojstri iluzij se z vlogo zlobneža ponovno vrača pred filmske kamere.