Pred dvema mesecema je pri svojih 72 letih po dolgi bolezni in številnih zapletih ‒ imel je hudo sladkorno bolezen ‒ umrl dolgoletni voditelj Zulujev, kralj Goodwill Zwelithini. Ta je največjo južnoafriško etnično skupino vodil več kot pol stoletja in veljal za izjemno priljubljenega, čeprav uradno ni imel nobene politične moči. Funkcija zulujskega kralja je namreč zgolj obredna oz. duhovna, a jo je Zwelithini dobro izkoristil in bil nemalokrat ključna figura tudi pri političnih temah, piše Reuters.

Poleg tega je vodil sklad, ki ima v lasti tri milijone hektarjev zemlje, ki jo obdelujejo člani etnične skupnosti v Južni Afriki (skupno jih je okoli 11 milijonov), kot svojega kralja pa so ga priznavali tudi v drugih afriških državah, kjer živijo Zuluji, na primer v Malaviju, Mozambiku in Zimbabveju.

Za sabo je pustil šest žena in 28 otrok. Nič čudnega torej, da se je med njimi vnel srdit boj za njegovo nasledstvo. Le dan po Zwelithinijevi smrti je njegova tretja žena ‒ in edina z nazivom "velika žena" ‒ Shiyiwe Mantfombi Dlamini Zulu oznanila, da bo začasno prevzela vodenje skupnosti, dokler se družina ne dogovori o bodočem kralju ali kraljici.

Shiyiwe Mantfombi Dlamini Zulu je bila že sama iz kraljeve družine, in sicer svazijske (njen oče je po osamosvojitvi Esvatinija leta 1968 postal prvi kralj te države, Sobhuza II., njen brat, zloglasni Mswati III., pa je trenutno vladar, ki je državo leta 2018 preimenoval v Esvatini), zato je njen oče pred poroko z Zwelithinijem zahteval, da postane prva med njegovimi ženami, kar naj bi odražalo njen kraljevski status, poleg tega pa njenim morebitnim potomcem zagotovilo prednost pri nasledstvu. Zwelithini je v želji po združitvi oz. tesnejši povezavi s sosednjim Esvatinijem privolil, da bo Mantfombi postala "velika žena", njeni sinovi pa njegovi neposredni nasledniki.

A po Zwelithinijevi smrti, 12. marca, se je vse zapletlo, zato je Mantfombi vzela vajeti zulujskega kraljestva v svoje roke. Njeno vladanje pa ni trajalo dolgo, po le dobrem mesecu (začasno je na prestol sedla 24. marca) so jo namreč 30. aprila našli mrtvo. Ker je bila sicer dobrega zdravja, so se takoj pojavile govorice, da je bila zastrupljena, a uradna preiskava še ni končana.

Kraljevi ministrski predsednik in vodja največje stranke v državi, poglavar Mangosuthu Buthelezi, ki je obenem tudi vez kraljestva z južnoafriško vlado, je govorice zanikal, a priznal, da je "njena smrt presenečenje za vse člane družine". Pozneje je pojasnil, da je bila 65-letnica "bolna" in da je umrla po nekaj dneh v bolnišnici, po njegovih informacijah pa naj bi jo zdravili zaradi zastrupitve jeter. Zagotovil je še, da bodo pristojni opravili obdukcijo, rezultati pa naj bi bili znani "v naslednjih nekaj tednih", sta v oddaji Africa Daily na BBC-ju poročala Alan Kasujja in dopisnica iz Johannesburga Nomsa Maseko.

Ker so Zuluji znova ostali brez vodstva, znotraj kraljeve družine pa je več frakcij, ki si vsaka želi oblast, je bil boj seveda neizogiben. Že pred smrtjo kralja so se oblikovale skupine, ki si je vsaka po svoje prizadevala zagotoviti prestol, a so se napetosti z regentstvom Mantfombi Dlamini začasno umirile. Vrhunec so spori dosegli v petek, po kraljičinem pogrebu, ko so odvetniki in notarji uradno prebrali njeno oporoko, slovesen trenutek pa so prenašale tudi televizijske kamere. Ko so odvetniki prišli do stavka "in zato nominiram in imenujem Misuzuluja Zuluja za svojega naslednika na prestolu", je med zbranimi člani kraljeve družine izbruhnil vik in krik.

47-letni Misuzulu Zulu je sicer najstarejši sin pokojnih kralja in kraljice (v zakonu se jima je rodilo osem otrok, od tega pet sinov), zato dejstvo, da ga je Shiyiwe Mantfombi imenovala za naslednika, ne preseneča, a kljub vsemu njegovi bratje in (pol)sestre odločitev izpodbijajo. Že na branju oporoke sta se oglasili dve princesi in podvomili o pristnosti regentinjine oporoke ter napovedali sodni boj, javno pa je oporoko za sporno označil tudi Misuzulujev brat, princ Thokozani Zulu, ki je dejal: "Kraljeva hiša se mora skupaj odločiti, kdo bo naslednik, ker v kraljevi oporoki ni pisalo, kdo naj to bo po kraljici."

Številni člani kraljeve družine so novoimenovanega kralja izžvižgali, nazadnje pa je postalo tako napeto, da je Misuzulu, obkrožen s svojimi varnostniki, pobegnil iz dvorane.

Sporno naj bi bilo namreč pismo, nekakšen dodatek oporoki, ki ga je kraljica regentinja napisala dan pred svojim imenovanjem, 23. marca (oziroma vsaj nosi ta datum) in v njem imenovala Misuzuluja za kralja. V pismu naj bi bil namreč tudi podpis kralja, ki je bil takrat že mrtev. Zgodba torej gotovo še ni končana.