Brazilski pragozd je zaradi vse večjega izsekavanja, kar je v skladu z gospodarskimi smernicami predsednika Jaira Bolsonara, v primežu rekordnih požarov. Foto: Reuters
Brazilski pragozd je zaradi vse večjega izsekavanja, kar je v skladu z gospodarskimi smernicami predsednika Jaira Bolsonara, v primežu rekordnih požarov. Foto: Reuters

Iz naravovarstvene organizacije Earth Alliance, ki jo je igralec ustanovil skupaj s filantropoma Laurene Powell Jobs in Brianom Shethom, so sprožili nujen sklad v vrednosti petih milijonov dolarjev za pomoč pri ohranitvi deževnega gozda. Sporočili so, da bodo denar razdelili med pet lokalnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanjem gozdnih požarov.

"Dogaja se velika svetovna tragedija zaradi podnebnih sprememb in dogajanja v Amazoniji, ki so v resnici pljuča zemlje, in je ključnega pomena za zaščito v prihodnosti," je igralec povedal na japonski premieri filma Bilo je nekoč ... v Hollywoodu za Reuters.

DiCaprio, ki je pred dvema letoma obiskal Brazilijo, da bi se tam spopadel s požari, je dejal, da se namerava znova vrniti na pomoč. "Za zaščito teh gozdov je ključnega pomena zaščita tamkajšnjih avtohtonih kultur," je dodal.

Na svojem Instagramu, kjer mu sledi skoraj 3,5 milijona ljudi, zadnje dni stalno objavlja fotografije požarov v Braziliji, s čimer poziva ljudi, naj pomagajo. "Trudimo se, da so ljudje obveščeni, jih pozivamo k sodelovanju, da prispevajo, kolikor lahko, da bi preprečili katastrofo." Obenem je pozval tudi vlade, naj storijo več: "Vlade po vsem svetu, vključno z Brazilijo, morajo sodelovati, da se to ne bo nadaljevalo."

V enem izmed zapisov je opisal svojo izkušnjo izpred dveh let: "Pravi junaki v požarih so gasilci. V Amazoniji si pogosto pomagajo le z mačetami in majhnimi rezervoarji za pogasitev požara. Delal sem z njimi v Braziliji leta 2017. Bilo je naporno in včasih brezizhodno. Nekateri med njimi so plemiči Guajajare, svoje življenje pa so posvetili zaščiti tistega, kar je ostalo od gozda njihovih prednikov, nekateri od njih so umrli pri tem. Bilo je brutalno in tragično in vsi mi bi se jim morali klanjati zaradi tistega, kar počnejo."

Amazonija, največji deževni pragozd na svetu, je ključna za skladiščenje ogljika, ki upočasnjuje raven globalnega segrevanja. Gozd proizvede petino svetovne zaloge kisika in okoli 20 odstotkov sladke vode, navajajo podatki organizacije WWF. Regija je tudi dom okoli tri milijone vrst rastlin in živali, v njej pa živi milijon pripadnikov staroselskih plemen, ki jih izsekavanje gozda vse bolj ogroža.