Kris Vu je najprej zaslovel kot član deške k-pop skupine EXO. Leta 2014 je skupino zapustil in začel uspešno samostojno kariero kot pevec, igralec, model in sodnik resničnostnih šovov. V preteklosti je bil eden od najbolje plačanih kitajskih zvezdnikov, a so se mu nato blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Bulgari, L'Oreal Men in Porsche, zaradi omenjenega primera odpovedale. Foto: EPA
Kris Vu je najprej zaslovel kot član deške k-pop skupine EXO. Leta 2014 je skupino zapustil in začel uspešno samostojno kariero kot pevec, igralec, model in sodnik resničnostnih šovov. V preteklosti je bil eden od najbolje plačanih kitajskih zvezdnikov, a so se mu nato blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Bulgari, L'Oreal Men in Porsche, zaradi omenjenega primera odpovedale. Foto: EPA
Foto: EPA
Foto: EPA

Sodišče v pekinškem okrožju Čaojang je v petek sporočilo, da je Vu obsojen na "11 let in šest mesecev zaporne kazni zaradi posilstva", in dodano še na "leto dni in 10 mesecev mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja zbiranja ljudi za prešuštvo".

"Ugotovljeno je bilo, da je obtoženi Vu Jifan (Kris Vu) od novembra do decembra 2020 v svoji rezidenci tri ženske, ki so bile pijane in se niso mogle upreti, prisilil v spolne odnose," je sporočilo sodišče.

Kanadsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so seznanjeni z odločitvijo sodišča. Dodali so, da so bili konzularni uradniki prisotni na razglasitvi sodbe ter "zagotavljajo konzularno pomoč gospodu Vuju in njegovi družini".

19-letna študentka Du Mejdžu je Vuja lani obtožila, da jo je posilil, ko je bila stara 17 let. Na zvezdnika se je nato vsul plaz kritik in podobnih obtožb. Številne luksuzne znamke so prekinile sodelovanje z njim.

Kmalu po tem, ko je javnost izvedela za prvo obtožbo o posilstvu, se je na spletu oglasilo še več žrtev, ki so Vujevo osebje obtožile plenilskega vedenja, med drugim naj bi ženske vabili na zabave s karaokami.

Zaradi utaje davkov so Vuju naložili tudi plačilo denarne kazni v znesku 600 milijonov juanov (80,6 milijona evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Saga okoli Vuja je spomnila na gibanje #MeToo, ki je doseglo tudi Kitajsko. Leta 2018 se tam pojavilo več žensk, ki so povedale, da so jih spolno nadlegovali, pri tem pa naj bi sodelovale tudi nekatere vplivne javne osebnosti.

Uradni Peking je nato odločno zatrl feministično gibanje in aretiral več deset študentskih aktivistk, s čimer je pokazal svojo ničelno toleranco do tistih, ki so veljali za potencialno grožnjo njegovemu nadzoru.

Kritiki so trdili, da je cilj teh ukrepov tudi okrepiti ideološki nadzor komunistične partije in omejiti zunanje vplive, ki bi lahko ogrozili njeno vladavino, še poroča AFP.