Vittorio Emanuele se je rodil v Neaplju. Ker so leta 1946 v Italiji po glasovanju na referendumu odpravili monarhijo in ustanovili republiko, je bil njegov oče Umberto II. prisiljen oditi, z njim pa je Italijo zapustil tudi Vittorio Emanuel, takrat star devet let.

Njegov dedek, kralj Viktor Emanuel III., je tik pred referendumom leta 1946 abdiciral v korist svojega sina Umberta, kar je bil zadnji in neuspeli poskus reševanja monarhije. Umberto II. in žena Maria Jose sta bila na prestolu le dober mesec, nato pa se je družina odpravila v dolgo izgnanstvo.

Ko je odrasel, se je sicer Vittorio Emanuele sam razglasil za kralja Italije in se dolgo boril proti pravilu v italijanski ustavi, ki je vsem moškim članom njegove družine prepovedovalo vrnitev v državo. Parlament je to prepoved odpravil leta 2002 in takrat se je Vittorio Emanuele vrnil na italijanska tla in tik pred božičem odpotoval na kratek obisk v Rim, kjer se je udeležil avdience pri papežu Janezu Pavlu II.

A ga je ob vrnitvi čakal hladen sprejem, saj je bila podoba Savojske hiše omadeževana zaradi njene povezanosti s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem v času druge svetovne vojne.

Sojenje zaradi uboja

Tudi ugled samega Vittoria Emanuela je bil okrnjen, ko so ga leta 1978 obtožili, da je v korziškem pristanišču po nesreči ustrelil in ubil 19-letnega Nemca Dirka Hamerja. Hamer je spal v podpalubju ladje, ko se je Vittorio Emanuele sprl z nekimi drugimi ljudmi na počitnicah in sprožil pištolo. Poškodovani Hamer je umrl nekaj mesecev pozneje. A je bil leta 1991 Vittorio Emanuele na francoskem sodišču oproščen uboja in obsojen le na pogojno kazen zaradi nezakonitega posedovanja orožja.

Hamerjeva družina je dolgo izpodbijala sodbo, primer pa je znova pritegnil pozornost, ko so ga upodobili v Netflixovem dokumentarcu Kralj, ki ga ni bilo.

To pa ni bil edini primer, ko se je Vittorio Emanuele znašel na sodišču. Leta 2006 so ga aretirali v južnoitalijanskem mestu Potenza zaradi izsiljevanja in vpletenosti v prostitucijo. Po sojenju so ga obtožb oprostili.

Ko je bil pridržan, so ga posneli, kako se hvali sojetniku, da je prevaral francoske sodnike v zadevi Hamer. Pozneje je sicer izpodbijal avtentičnost posnetka.

Zasebno življenje

Vittorio Emanuele se je leta 1971 poročil s švicarsko prvakinjo v smučanju na vodi Marino Doria in dolga leta sta živela v razkošni vili na obali Ženevskega jezera.

V mlajših letih je delal kot prodajalec za italijansko podjetje Agusta, ki je izdelovalo helikopterje, in je prek svojih poslovnih stikov navezal prijateljstvo z iranskim šahom. Tudi njegova poroka je potekala v Teheranu.

Čeprav je živel v izgnanstvu, pa je bil Vittorio Emanuele leta 1981 naveden na seznamu 900 članov prepovedane tajne zidarske lože Propaganda 2 (P2), ki je bila konec 20. stoletja v središču številnih italijanskih škandalov.

Težnje po vrnitvi na kraljevi prestol v družini ostajajo tudi danes. Vittorijev sin Emanuel Filiberto je leta 2023 dejal, da se bo odpovedal svoji zahtevi po italijanskem prestolu v korist hčerke Vittorie, ko bo menil, da je pripravljena na ta izziv.