vse stavi na pesem Tip Top.

Vajeni smo jo spremljati po festivalih, kot so Ema, Slovenska popevka, Melodije morja in sonca ... Ampak Derenda poudarja, da preprosto obožuje glasbo, zato prek nje še naprej z veseljem deli svoja občutja z občinstvom.

Prvič je nastopila na Emi leta 1999 s pesmijo Nekaj lepega je v meni, nato je zmagala s pesmijo Ne, ni res. Leta 2003 se je vrnila na izbor in s pesmijo Prvič in zadnjič osvojila drugo mesto. Podobno kot pri Ne, ni res ter Prvič in zadnjič je tudi v četrtem poskusu za njo stal avtorski dvojec Urša in Matjaž Vlašič, ko se je predstavila s pesmijo Noe, Noe. Zadnjič pa smo jo videli na Emi leta 2010 s pesmijo Sanjajva, pod katero se je podpisala Neisha.

"Enostavno rada pojem in nastopam in tu leta niso važna, pomembna je energija, ki jo oddajam in posledično tudi prejemam," pravi Derenda.

Cel pogovor z njo si lahko preberete spodaj.

Po navadi bi vas tak čas klicali za mnenja in spomine na Evrovizijo, toda tokrat se znova vračate v osrednji vlogi. Zakaj? Kaj vas je prepričalo?
(Smeh) Ko mi je avtor pesmi Žiga Pirnat poslal demoposnetek, sem rekla: "Pišuka, ta komad je pa za Evrovizijo." In če bi še šla kdaj na Emo, bi šla s takšno pesmijo. Šele na to mi je povedal, da si s soavtorjem Andražem Gliho predstavljata samo eno pevko, ki bi jo lahko zapela - mene. To mi je dalo misliti … In ni dolgo trajalo, da sem se odločila: "Ja, s to pesmijo pa grem na Emo, najverjetneje pa je to zadnjič!" Skratka, prepričala me je pesem, če pa me vsaj malo poznate, veste, da imam rada nove izzive!

Zelo je tudi pomembno, da se dobro ujameš z avtorji, da začutiš obojestransko spoštovanje in dobro ustvarjalno energijo. Vedno me prepričajo projekti, ki so presežek nečesa, kar sem že naredila. Menim, da v svoji karieri še nisem pokazala vsega, čeprav sem na sceni že skoraj 20 let. Enostavno rada pojem in nastopam in tu leta niso važna, pomembna je energija, ki jo oddajam in posledično tudi prejemam.

Je nuja, da je glasbenik vsestranski izvajalec?
V mojem primeru, da. Že od sedmega razreda osnovne šole prepevam različne žanre. No, opere res nisem nikoli pela, ker se nisem nikoli videla v tej zvrsti. Tudi narodno-zabavne glasbe sem se od začetka izogibala, vendar je v skupinah, kjer sem prepevala, vedno bila tudi ta na repertoarju.

Zdaj sem hvaležna za to, ker sem se tudi na ta na način kalila kot vsestranska pevka.
Če živiš od glasbe v Sloveniji, ti vse, kar znaš, pride prav. Tudi igralski talent, če hočete, tudi če znaš zajodlati, pa tudi, če znaš dobro izvajati priredbe itd. Seveda moraš biti pri tem prepričljiv in iskren.

Če glasbo primerjamo s športom: koliko odstotkov je tu pomembna tehnika in koliko talent?
Ja, na neki način lahko najdemo vzporednice med športom in glasbo. Talent je v glasbi zelo pomemben, pa tudi ljubezen do glasbe, vendar je ravno tako kot pri športu pomembno piljenje tehnike in seveda "kilometrina", izkušnje ... Te so v odstotkih najpomembnejše. Ne bi se izražala v številkah, ker je glasba le nekaj drugega kot šport.

Izdali ste samo štiri redne studijske albume. Zadnjega, Prestiž, leta 2008. Kaj mora imeti skladba, da vas prepriča?
Leta 2005 sem izdala tudi album Nuša za otroke, pa leta 2012 album Za stare čase z istoimensko zmagovalno skladbo z MMS-a ter Slovenske popevke, Naj nama sodi le nebo v duetu z Markom Vozljem.

No, bolj kot to, koliko albumov sem izdala, je pomembno, da sem in bom še imela možnost sodelovati z odličnimi avtorji. To je zame najpomembneje. Ne morem opisati občutkov, ko ti avtor ponudi skladbo, ki ti požene kri po žilah in se ti "naježi" koža. Takrat veš, da je pesem dobra in da jo bo tudi občinstvo sprejelo.

Spomnim se, kako so pred tremi leti na Švedskem v Evroklubu vrteli cel niz evrovizijskih uspešnic in edina pesem, ki je bila slovenskega izvora, je bil Energy. Kako zvesti ostanejo oboževalci z Evrovizije, ko se izvajalčev mandat konča?
Po Evroviziji na Danskem leta 2001 sem prejela še nekaj povabil, da nastopim na zabavah evrovizijskih oboževalcev in sem jih tudi z veseljem sprejela. Nikoli ne bom pozabila nastopa v Kölnu, ko me je po nastopu pričakala dolga vrsta oboževalcev in vsi so čakali na moj podpis. Zelo hvaležno občinstvo. Prav zanimivo je, kako si te oboževalci Evrovizije zapomnijo. In, ko jim je skladba všeč in jim zlezeš pod kožo, te ne pozabijo kar tako, pa lahko med tem mine kar nekaj let …

Spomnim se tudi, kako ste po zmagi na Melodijah morja in sonca s pesmijo Bluz in vino kmalu po slavju morali zapustiti Portorož, saj vas je čakal še nastop na eni poroki. Kje boste nastopili po Emi?
Ja, tudi po zmagi na MMS-ju 2012 sem morala še na koncert v Hotel Bernardin. Včasih se pač stvari tako poklopijo, tak je pač show biznis (smeh). No, tokrat ni nič v načrtu. Je pa res, da sem odpovedala smučanje, ker bi morali z družino odpotovati ravno v tednu priprav na Emo. Rezervirali pa smo, še preden sem sploh vedela, da grem na DSZG in Emo … Ampak, bomo že nadoknadili.

Kakšna so pričakovanja za Emo?
Upam samo, da bo občinstvu skladba všeč, tako kot je meni, in da jo bom dobro predstavila. Vse drugo je v "božjih rokah" (smeh).