Glasba
Siddharta odhaja na turnejo po slovenskih mestih, ki jo je poimenovala Do konca. Foto: Matevž Kocjan
Ob drugem desetletju skupine je Siddharta jubilej proslavila z dvema ploščama. Junija 2015 je izšel album Infra, sledil mu je še Ultra. Foto: Matevž Kocjan
       Kar se zgodi v obdobju adolescence, se zapeče v spomin in zato ostajajo iz tistega obdobja še vedno naše najljubše plošče. Pri meni je enako. Plošče, ki sem jih poslušal takrat, si danes najraje zavrtim. Skupine, ki so jih izdale, še vedno spremljam in jih spoštujem, toda ko želim podoživeti energijo iz mladih dni, si zavrtim njihove stare plošče. Občinstvo, ki je bilo takrat staro toliko kot mi – morda malo mlajše –, je odraslo. Imajo otroke. Njihovi življenjski slogi so se spremenili. Ampak vidimo, kar je za skupino ključno, da se občinstvo pomlajuje. Prve vrste so spet toliko stare, kot so bile nekoč.       
Za novo turnejo so prevetrili repertoar in okrepili svoje produkcijske zmožnosti na koncertih. Foto: Matevž Kocjan
Po turneji jih čakajo poleti nastopi na festivalskih odrih. Foto: Matevž Kocjan
Albuma Infra in Ultra so člani skupine izdali na trojnem vinilu. Foto: Matevž Kocjan
Po izdaji albumov Id in Nord je skupina hitro postala prvo ime slovenske glasbene scene. Baza privržencev je hitro rasla, prodajale so se plošče, majice, prihajale so številne nagrade in priznanja, člani skupine so bili prisotni praktično v vsakem mediju. Foto: Matevž Kocjan
       Težko določim točko, ko smo se odločili, da bomo postali skupina. Kar zgodilo se je. Danes si niti ne predstavljam, da ne bi počel tega, kar počnem. Vprašam se, kam bi me odneslo. In me ob misli bolj ali manj strese.       
Po tretjem albumu Rh- je sledil koncert na stadionu za Bežigradom, kjer se je zbralo za slovenske razmere rekordnih 30.000 ljudi. Siddharta je velik koncert odigrala skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, na odru je plesalo 60 plesalcev. Foto: Matevž Kocjan
Siddharta zdaj koraka proti novim mejnikom. Foto: Matevž Kocjan

Dodaj v

Siddharta v svojem studiu 13 pred novo turnejo: Lepo je doma

MMC na obisku vaj skupine Siddharta
27. marec 2017 ob 09:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Za Siddharto je praznovanje 20. obletnice delovanja, ki so jo skupaj z Big Foot Mamo praznovali v areni Stožice. A ni še čas za počivanje na starih lovorikah, kar napovedujejo z novo turnejo.

Skupina je dve desetletji skupnega ustvarjanja praznovala skoraj leto in pol. Začelo se poleti 2015 je z izdajo albuma Infra, nadaljevalo z izdajo albuma Ultra. Oba so ponesli najprej na Dneve slovenske zabavne glasbe, nato v Križanke in leto sklenili v Stožicah. "Kar nekaj let je minilo brez praznovanja obletnic. Te niso pogoj, da delamo, so samo pogoj za praznovanje. Mi smo še vedno v pogonu," je pojasnil kitarist skupine Primož Benko.

Leto se je začelo znova praznično, saj so člani skupine prejeli zlato in platinasto ploščo za prodajo albumov Infra in Ultra. Kot je pojasnil Benko, so jih do vseh ključnih točk v karieri - in tudi do misli o nastopih v tujini - popeljali oboževalci. "Tudi na vsakem albumu napišemo, da se zahvaljujemo oboževalcem," je poudaril kitarist. Zato so se odločili, da se jim poklonijo z novo turnejo, ki jo bodo začeli v Ljutomeru.

Več pa si lahko preberete v pogovoru z Benkom spodaj.


Koliko manjše je breme, ko je pred tabo leto brez praznovanja obletnic? Vsaj, kar se tiče skupine, saj vemo, da sta pred dnevi s Tomijem oba dopolnila okroglih 40 let.
Kar nekaj let je minilo brez praznovanja obletnic. Te niso pogoj, da delamo, so samo pogoj za praznovanje. Mi smo še vedno v pogonu. Pred nami je turneja, s katero želimo produkcijsko dvigniti naše nastope – v smislu zvoka, vizualij in pirotehnike. Prevetrili smo repertoar. In izziv nam predstavlja turneja. Ni treba, da so v igri obletnice. Tudi slovenske skupine naredijo konkretne šove – ne samo tuji izvajalci – in včasih so njihovi dosežki spregledani. Pred nami so koncerti, ki bodo v naši režiji – to pomeni, da bomo imeli bolj proste roke, kar se tiče izbire. Poleti pa nas čakajo festivalski odri, kjer si razbremenjen odgovornosti organizacije in bolj kot ne samo uživaš.

Je praznovanje 20. obletnice, ki ste jo naznanili z izdajo Infre in Ultre leta 2015, razlog, da se na turnejo podajate šele dobro leto po izidu albumov? Po navadi skupine odidejo na turnejo po izdaji albuma …
Do neke mere smo material iz obeh plošč preigravali že prej, ampak preigravanja novejših skladb se bomo bolj konceptualno lotili zdaj. Zavestno smo odšli na odmor januarja in februarja, ker oba meseca pri glasbenikih veljata za obdobje kislih kumaric. Marca smo se dobili v prostoru za vaje in se začeli osredotočati na prihajajočo turnejo. Vadili smo skladbe, ki jih še nismo preigravali z novih albumov. Zagotovo bomo na prihajajočih koncertih zaigrali tudi tiste, ki jih ljudje že pogrešajo in so bile kar malo zapostavljene. Pripravljamo za dve uri in 15 minut dolg repertoar, kar se mi zdi konkretna mera naše glasbe. In z njim se želimo zahvaliti ljudem, ker so nam oni omogočili, da smo lahko prisotni že toliko časa. Seveda je glasba pogoj, ampak brez poslušalcev lahko igraš samemu sebi.

Kakšen je danes pristop do turneje? Če malo osveživa spomin: ko je izšel videospot za skladbo Rave in so zaradi njega oboževalci mrzlično kupovali revijo SW Power – prav zaradi posnetka na zgoščenki –, je vladalo neko drugo ozračje. In takrat so osnovnošolci, srednješolci in študentje mrzlično stali v vrsti za koncerte na turneji.
Res je vladalo drugo ozračje. To je bilo obdobje neposredno po našem stadionskem nastopu za Bežigradom, kjer se je okoli njega zgradila narodna zavest. Rokenrol je bil veliko bolj slišen v medijih – tako na radijskih postajah kot na televiziji. Sosledje dogodkov je nato ustvarilo tudi tisto turnejo razvpito. Poskušamo jo ohraniti v lepem spominu, ampak živimo v letu 2017, kjer mislim, da je nekakšen trend že zadnji dve leti vračanja rokenrola. Kar se vidi tudi pri drugih skupinah, ki razprodajajo dvorane in koncerte. Mi pa se poskušamo ves čas razdajati do konca (smeh). Mogoče zato tudi takšen naslov nove turneje. Z vsakim projektom želimo doseči tisto točko, do katere smo sposobni v danem trenutku.

Vas je mogoče takrat na krilih stadiona in pozneje turneje tudi malo odneslo oz. imate danes bolj razumski pristop?
Seveda. To je bilo pred 14 leti, ko smo bili precej mlajši in za nami je bilo manj staža. Vmes se je zgodilo marsikaj: od vzponov do padcev. Jedro – celica tu – se je ohranilo tudi v najtežjih trenutkih, ko so ljudje mislili, da je konec. Ravno to nas je naredilo močne. Kolikor imamo mi energije, se prenese navzven. Če bi mi dvomili, bi se ta razpasel med ljudi. Tako kot žival začuti strah, ugrizne (smeh).

Kakšno razliko vidite med Siddharto na začetku in danes?
Na začetku je bilo več "na glavo" energije. Primerno letom …

Se opravičujem: je to po vašem mnenju tudi razlog, da del oboževalcev še vedno prisega zgolj na albuma Id in Nord.
Absolutno. Mi smo bili takrat stari od 18 do 20 let. Naši poslušalci prav tako. In kar se zgodi v obdobju adolescence, se zapeče v spomin in zato ostajajo iz tistega obdobja še vedno naše najljubše plošče. Pri meni je enako. Plošče, ki sem jih poslušal takrat, si danes najraje zavrtim. Skupine, ki so jih izdale, še vedno spremljam in jih spoštujem, toda ko želim podoživeti energijo iz mladih dni, si zavrtim njihove stare plošče. Občinstvo, ki je bilo takrat staro toliko kot mi – morda malo mlajše –, je odraslo. Imajo otroke. Njihovi življenjski slogi so se spremenili. Ampak vidimo, kar je za skupino ključno, da se občinstvo pomlajuje. Prve vrste so spet toliko stare, kot so bile nekoč. Njim Infra in Ultra pomenijo to, kar je nekomu Id v 90. letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa mlajša generacija nima nekega odnosa do Ida. Poznajo ga, toda to je tudi vse.

Če se vrneva na prejšnje vprašanje: z glasbenega vidika se vidi napredek – igranje, skladanje, aranžiranje. Prav tako imamo več izkušenj, ki smo si jih nabrali skozi leta. Zaradi njih imamomirnejši pristop. Rdeča nit pa je še vedno razvoj. In tudi danes ne moremo v studio in posneti še enega Ida. Enostavno se ne da. Umetniška žilica ti tega ne pusti.

Je to tudi razlog za eksperimentiranje? Katero obdobje ocenjujete za bolj eksperimentalno? Obdobje od albuma Pertolea do VI ali obdobje Infre in Ultre?
Bolj albuma Saga in VI. Toda to je bilo obdobje v karieri, ko nas je odneslo. Šli smo do Rossa Robinsona, ki nam je odnesel ovire, ki smo si jih do takrat postavili. Zato je tudi glasba iz tistega obdobja sestavljena iz več krvi in napak. Infra in Ultra sta posledica izkušenosti, novodobnih produkcijskih možnosti in po mojem mnenju je zdaj veliko izvirnejša Siddharta kot na albumih Saga in VI, toda seveda z dvajsetletno podlago (smeh).

Ste še v navezi z Robinsonom?
Nekajkrat na leto si pošljemo kakšno elektronsko sporočilo. Ohranjamo prijateljski stik. Tudi on je imel zdaj obletnico, tako da smo voščili za rojstni dan.

Je delovanje na slovenskem glasbenem trgu ves čas boj za obstanek ali je kaj prihranjenega, če si član slupine Siddharta?
Morda je najlažje odgovoriti na to vprašanje, da se trudiš. Če nekaj rad počneš, stisneš zobe, ko ne gre. Poskušamo ostati profesionalci, kar pomeni, da se ukvarjamo z glasbo in z viri, ki jih ta omogoča. To pomeni, da smo lahko še vedno osredotočeni na ustvarjanje. Če poiščeš druge vire zaslužka – s čimer ni nič narobe – izgubiš fokus. In mogoče tudi voljo. Glasba postane hobi.

Kateri je bil tisti ključni trenutek, ko ste se odločili, da bo iz peterice oz. šesterice takrat nastala skupina?
V bistvu sta nas povezovali druženje in preživljanje prostega časa. Začeli smo na sredini gimnazije – govorim zase – Boštjan je bil še mlajši. Potem pa to druženje preraste. Težko določim točko, ko smo se odločili, da bomo postali skupina. Kar zgodilo se je. Danes si niti ne predstavljam, da ne bi počel tega, kar počnem. Vprašam se, kam bi me odneslo. In me ob misli bolj ali manj strese.

Bi lahko rekli, da je za uspeh pomembnejša ideja ali volja?
Oboje. Volja se manifestira v vztrajnosti, kar mogoče komu zmanjka. Če ni takojšnjega učinka v tem hitrem tempu življenja, marsikdo dvigne roke. Ustvarjalnost pa je pogoj. Imaš pa jih več vrst. Če greš v nišno ustvarjalnost, je težko preživeti na tako majhnem trgu. Mi si nismo zastavili, da gremo v rockglasbo, ker ima širšo občinstvo. Ampak kot 18-letni mulci smo želeli igrati, kar bi sami želeli slišati na radijskih postajah od drugih.

Mogoče je tudi to, da smo takrat ujeli tisti duh časa in postgrungeovske duše pripeljali na svojo stran. Tudi danes mi je nekaj najboljšega, če si zavrtim svojo ploščo. Do nje imam seveda malo distance in analiziram, kaj bi lahko naredil bolje, toda všeč mi je energija. In zato tudi velja pri nas, da dokler nismo vsi zadovoljni z izdelkom, ne pristane na plošči.

Sanje o kakšnem mednarodnem izletu še obstaja, glede na to, da ste postali družinski ljudje?
To je Siddhartina … ahilova peta. Volja je bila, želja je bila, ustvarjalnost je bila, premiki so se zgodili, toda če bi šli danes v tujino, bi bili popolnoma na začetku. Imamo sledilstvo – kar smo počeli, ni šlo neopaženo naprej. Toda ne morem reči, da smo sposobni napolniti dvorano za tisoč ljudi v tujini. Mogoče kakšno dvorano na Poljskem, toda ob izdatnih predhodnih medijskih in promocijskih dejavnostih. Sanje so. Smo pa zreli do te mere, da ne rinemo z glavo skozi zid. Vemo, da smo družinski ljudje, ampak če pride priložnost, je ne bomo apriori zavrnili.

Je kaj narobe, če si "samo doma"?
Nič ni narobe. Vedno smo poudarjali, da smo tu doma in domače občinstvo nas je pripeljalo do točke, da smo lahko razmišljali o poti čez mejo. Neskončno smo jim hvaležni za to in se jim vsakič zahvalimo. Tudi na vsakem albumu napišemo, da se zahvaljujemo oboževalcem. Tudi če bi nekoč, nekje, uspeli zunaj naših meja, bi izdali ploščo tudi v slovenskem jeziku. Če strnem: lepo je doma.

Klavdija Kopina, foto: Matevž Kocjan
Prijavi napako
Komentarji
smeško 562
# 27.03.2017 ob 11:53
Definitivno so boljši od vseh južnjaških sranj ki jih tako radi promovirajo naši mediji.
apollo11
# 27.03.2017 ob 09:57
Ni nobenega razloga za pljuvanje. Band, ki je presegel standardne domače okvirje. Povejte band, ki je v Slo napravil več od njih? Z naskokom so number 1.
Diego Armando
# 27.03.2017 ob 09:55
Se veselim nove turneje in novega koncerta... Pljuvačem zgoraj pa: Siddharta je svetoven band, kar pa žal še ni dovolj, da v svetu tudi zares uspeš.
seba goričan
# 27.03.2017 ob 09:12
kar je blo, je blo....
GupeM
# 27.03.2017 ob 10:58
Da primaknem še svoj lonček:

Z albumoma Id so se pojavili kot nekaj svežega na slovenskih odrih. Takrat še niso imeli tistega svojega značilnega zvoka, saj na tem albumu najdemo zelo razližne komade. Balade Siddharta, ... ter Lunani, punkovski komad Črnobelo, in seveda uspešnico Pot v X, ki je nekako nakzala, da Siddharta želi biti drugačen band od ostalih.

Z albumom Nord so definirali svoj značilni zvok in težko/ne razumljiva besedila. Album je vseboval nekaj nenavadnih komadov (Eboran, in klavirski komad Orion lady), večinoma pa je bil na njem Siddharta zvok. Na soncu in Samo edini sta postali največji uspešnici s tega albuma.

Z albumom Rh- so zadeli terno. Kljub nerazumljivim besedilom jih je folk poslušal na veliko. Komadi Rave, Ring, Napoj, Naiven ples so se poslušali povsod in vsi so poznali tudi večino ostalih komadov. Na precej dolgem albumu so naredili pravo atmosfero. Takrat so bili res top of the top v Sloveniji.

Nato je sledila nekajletna pavza, nakar so prišli z bolj ubogim albumom Petrolea in logotipom, ki ga uporabljajo še sedaj. Za razliko od albuma mi je logotip všeč :)

Nadaljevali so s precej progresivnim albumom Saga, ki ni bil zelo uspešen. Smo ga pa progresivci oboževali. Sploh zaključke koncertov s komadom Vojna idej, ki se je iz 6 minutnega komada prelevil v 12 do 15 minutno nažigansko sago. Večina ljudi v njem ni preveč uživala, saj niso bili vajen progresivnega rocka s strani Siddharte. Meni kot ljubitelju progresivnega rocka, pa je zelo ustrezal.

Sledil je album VI. Nikoli ga nisem maral in pomoje je njihov najslabši album. Niti se ne morem spraviti k poslušanju. Od albuma Petrolea, do albuma VI, so tudi glasbeni spoti bolj tako tako.

Tik pred izidom albuma Infra so nam postregli s singlom Ledena, ki je spet prikazal Siddharto v stari luči. Tudi spot je na nivoju. Z albuma infra so poznani komadi Ledena, Do konca, Dios in Piknik. Za konec leta 2015 pa nam ponudijo še album Ultra, ki nima nekih uspešnic, ima nekaj komadov z družbeno aktualnimi besedili.

Mislim, da so z zadnjima dvema albuma spet na pravi poti in če bojo nadaljevali, bojo verjetno spet visoko. Lani sem bil na enem njihovem samostojnem koncertu in sem bil izjemno presenečen nad udeležbo. Koncert razprodan, večina starejše garde, nekaj pa tudi najstnikov. Predvsem stara garda je bila po koncertu nad prikazanim zelo navdušena.
Guinness
# 27.03.2017 ob 09:59
Po lanskoletni turneji, na kateri so obiskalo skoraj vsako slovensko vas, so se letos odlocili obiskat se sosednje vasi. Kot Agropop v najboljsih letih.
Abndbn
# 27.03.2017 ob 09:58
Največji slovenski bend v zgodovini, pa če se nevoščljivci na glavo postavite:).
Je pa problem, da je Tomi alfa in omega benda, njemu pa zmanjkuje glasa. Na zadnjih koncertih je bilo več kot opazno, da ima težave in da njegov glas ni več to kar je bil včasih, nezlomljiv in trden kot skala...
ti-ne
# 27.03.2017 ob 11:51
Problem Siddharte je, da vsaka evropska država ima eno ali več "Siddhart".
Na Hrvaškem imajo neki band Kawasaki 3P, ki je napolnil športno dvorano. V Slo ne pomeni nič.
Lokalno in domače.
Čestitke za jubilej.
zmajčica
# 27.03.2017 ob 11:48
seba gorican

Pa lep pozdrav :)
piarija
# 27.03.2017 ob 15:28
a zdej ni več tujina aktualna?
seba goričan
# 27.03.2017 ob 11:39
bil je pa slab mesec nazaj v Trstu
Celjan27
# 27.03.2017 ob 20:48
Bil na koncertu za Bežigradom in definitvno najboljši slovenski koncert EVER. Ampak, takrat smo bili v najboljših letih za žuranje in danes si ne predstavljam več, da bi mi dogajalo na njihovem koncertu...

...edini komad - tudi zame daleč njihov najboljši - mi je pa še danes zakon: Od višine se zvrti (res, vsa čast za to priredbo - še danes mi grejo kocine pokonci, ko ga poslušam:))

Po drugi strani mi gre pa Ledena prav na živce. Sorry:)
Pistorius
# 27.03.2017 ob 11:39
Naduvan, patetičen, pompozen, "kataklizmičen", "tragičen", bolestno pretenciozen bend.
Kičast, zatežen in dolgočasen.
Mogoče bi imel - razen v Sloveniji - kaj šans v Moldovi.
(Mogoče tudi v Gorskem Karabahu.)
zmajčica
# 27.03.2017 ob 11:32
Bila na 10+ koncertih Siddharte v Sloveniji. Tudi Bežigrad, Stožice, Stožice Maraton... sem dala skozi. Pa mi je bil vseeno najbolj všeč njihov koncert v Minhnu. Da. V Nemčiji. Ni lepšega kot gledati mlade nemce, ki so uživali v slovenski glasbi :) Klub je bil poln. In po koncertu ni nihče odšel razočaran.

Je pa res da je za slovenski bend prodor v tujino tudi velik riziko. Lahko ti turneja uspe, ali pa povsem propade. Veliko odvisno tudi od promocije. V Domžalah je bil dolgo nazaj koncert Garfunkla ( iz duo Simon & Garfunkel). Ampak je nekaj zatajilo pri promociji koncerta. In je prišlo par deset obiskovalcev. Par deset! Na koncertu enega najbolj priznanih duetov vseh časov....

Tako da tako kot je Tomi rekel. Z mediji in promocijo verjamem da bi jim uspelo v marsikateri državi, predvsem Poljski, v Srbiji... Problem je samo podpora. Kvaliteta Siddharte za tujino ni vprašljiva.
Guinness
# 27.03.2017 ob 10:17
Z naskokom so number 1.

Saj ne, da se ne bi strinjal, ampak so pa tudi dalec najbolj preforsiran band. Lani nisem sel na noben njihov samostojni koncert, pa sem jih vseeno v sklopu festivalov in dogodkov videl v zivo 5x. Slovenija je enostavno premala, da bi tako krozili. Bi si zelel slisat tudi kaj drugega, novega.
seba goričan
# 27.03.2017 ob 21:06
@zmajčica...tistega koncerta ni blo,je bil v Domžalah 20 let nazaj al pa mal manj Federer
tim sein
# 27.03.2017 ob 18:58
Ne, zdej so to klubi pa proračun dolenjskega APTja.
seba goričan
# 27.03.2017 ob 11:38
@zmajčiča....Garfunkel v Domžalah...verjetno v sanjah
sandiego1995
# 27.03.2017 ob 10:01
Zagotovo najboljsi SLO bend ever, ki pa zal ni dojel, kdaj je cas, da nehajo.
Prismuknjen
# 27.03.2017 ob 09:28
Ja kam bi pa sploh lahko šli? Niti slovenske diaspore v tujini vam ne bi uspelo privabit na koncert.
Tu je vaš prostor. Enkrat na nekaj let organizirat večji koncert, ki bo vse nostalgično vrnil v leta vaše slave.
maher
# 27.03.2017 ob 09:14
Jasno da je lepo doma - saj kje drugje takle bend nima kaj početi.
keka77
# 28.03.2017 ob 10:25
Zal imajo "Kekca" za pevca.. Ko bi vsaj pevcev glas bil uravnotezen s stilom. Ne pravim da ne znajo igrat, dalec od tega. Zal si pa nikakor nikoli nisem mogel otresti obcutka "tresla s je gora, rodila se je mis.." v na vezi z dalec presibkim, premalo barvitim , napol otroskim glaskom Tomija..bolj primernim za kak drug zanr.
tim sein
# 27.03.2017 ob 10:45
Number one? Kakšna merila imaš pa ti? Srednješolska?
seeblue123
# 27.03.2017 ob 09:54
Joj, tale Siddharta me že malo dolgočasi. So bili zakon 10-15 let nazaj, sedaj je pa vse skupaj umiranje na obroke. Ali njim ni jasno?
tim sein
# 27.03.2017 ob 09:49
A to so uni k jim prodor ni uspel, pa so dobri za srednješolke v SLO?
Nove note
link
Imset: Med slovenskimi glasbeniki ne čutimo rivalstva
17
14. november 2018 ob 09:38 Zasedba Imset, ki je pred kratkim izdala glasbeni prvenec z naslovom Persona, pravi, da z njimi na slovensko glasbeno sceno, ki je že potrebna prevetritve, prihaja nova, bolj mladostna energija.
Več novic ...
Kazalo