Chuck Berry je eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986. Foto: Reuters
Chuck Berry je eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986. Foto: Reuters
Chuck Berry
Chuck Berry velja za pionirja rokenrola. Foto: EPA

Berry se je kot Charles Edward Anderson rodil v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri. S svojim triom je od leta 1953 igral po nočnih klubih rojstnega mesta, leta 1955 pa je z izvedbo skladbe, pozneje znane kot Maybellene, v Chicagu osvojil mlade, ki so se začeli navduševati nad novim glasbenim slogom - rokenrolom.

Sinonim žanra
Glasbenik je bil čislan po tem, da se je pri igranju ravnal po odzivih občinstva in ga postavil nad vse. Tako so skladbe, kot so že omenjena Maybellene ter Johnnie B. Goode in Memphis, postale izjemne uspešnice in del ameriške popkulture.

Postal je najpomembnejši skladatelj in izvajalec rokenrola. Iz elementov rythm in bluesa je razvil značilni slog rokenrola, ki je močno vplival na razvoj in priljubljenost tega zdaj zelo razširjenega glasbenega žanra.

Med Berryjevimi uspešnicami so tudi Sweet Little Sixteen, Roll Over Beethoven, Brown-Eyed Man in Too Much Monkey Business. Vse omenjene skladbe so sinonim žanra - preprosta besedila, vzeta iz vsakdanjega življenja, peta ob hitrem tempu in poudarjenem ritmu.

Temnopolti glasbenik je bil fenomen tudi po tem, da je na vrhuncu svojega uspeha, star 30 let, zabaval predvsem belopolto najstniško občinstvo.

Bogata kariera
V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bila njegova glasba navdih skupinam, kot sta Beatles in Rolling Stones. Kot poklon Berryjevi prodornosti v žanru rokenrola so med podatke o človeški civilizaciji na ameriški vesoljski sondi Voyager 1, ki je bila izstreljena leta 1977, vključili tudi njegovo skladbo Johnny B. Goode.

Je tudi eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986.

Za svoje dosežke je prejel več nagrad. Med drugim grammyja za življenjsko delo leta 1984, leta 2014 pa glasbeno nagrado polar. Žirija je tedaj zapisala: "Vsak rif in solo, ki so ju rockkitaristi zaigrali v zadnjih desetletjih, vsebujeta DNK Chucka Berryja."