Bratislava in Dunaj sta z razdaljo 66 kilometrov najbližji evropski prestolnici, takoj za Vatikanom in Rimom, ki si delita isto mesto. Foto: Reuters
Bratislava in Dunaj sta z razdaljo 66 kilometrov najbližji evropski prestolnici, takoj za Vatikanom in Rimom, ki si delita isto mesto. Foto: Reuters
Sistem Hyperloop ameriškega investitorja Elona Muska deluje tako, da potnik v kapsuli potuje znotraj zaprtih kovinskih cevi. Poganja ga sončna energija. Foto: Hyperloop Transportation Technologies inc.

Ministra obeh držav bosta o projektu razpravljala naslednji teden na srečanju v Bratislavi, so za nemško tiskovno agencijo DPA povedali na avstrijskem ministrstvu za znanost, gospodarstvo in raziskave.

Slovaška vlada je z ameriško tehnološko družbo Hyperloop Transportation Technologies že podpisala memorandum o morebitnem sodelovanju.

Bratislava in Dunaj sta z razdaljo 66 kilometrov najbližji evropski prestolnici, takoj za Vatikanom in Rimom, ki si delita isto mesto.

S sistemom Hyperloop bi za pot med obema mestoma potrebovali le približno osem minut. Zdaj traja vožnja z vlakom približno eno uro.

"To sodelovanje bi še zbližalo Bratislavo in Dunaj," je dejal tiskovni predstavnik avstrijskega ministrstva in dodal, da bi ga morda lahko izrabili tudi za privabljanje visoko tehnoloških podjetij v regijo. Stroški projekta še niso ocenjeni.

Sistem Hyperloop ameriškega investitorja Elona Muska deluje tako, da potnik v kapsuli potuje znotraj zaprtih kovinskih cevi. Poganja ga sončna energija.

Družba Hyperloop Transportation Technologies namerava prvo testno progo vzpostaviti v Kaliforniji do leta 2018, medtem ko njen tekmec Hyperloop Technologies načrtuje preizkušanje tehnologije v Nevadi.