Kulinarika
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 48 glasov Ocenite to novico!
Primož Dolničar
Znani televizijski kuharski mojster Primož Dolničar v novi rubriki naslavlja aktualno problematiko skozi oči ljubitelja kulinarike. Foto: Osebni arhiv
Čemaž
Sezone čemaža še ni konec, samo povzpeti se morate malo višje v hribe. Foto: Primož Dolničar
Ravioli
Izhajajoč iz napisanega vam bom predstavil eno svojih kreacij, ki odseva letni čas in združuje različne pokrajine v ljubljansko kombinacijo okusov. Foto: Primož Dolničar

Dodaj v

Ljubljana, kjer so vsi po vrsti klonili pred trendi turistov

Coolinarika, 1. del
8. maj 2017 ob 06:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kadar koli vidim Prešernov spomenik, pomislim na njegovo Vrbo in hkrati na svojo vas domačo – Ljubljano.

"Skozi potujoči" turist bi ji lahko dejal celo mesto, toda jaz sem otrok, ki je obiskoval vrtec v Knafljevem prehodu že davno, preden so se tu razbohotile restavracije, in prav moje otroštvo in pozneje mladost sta me zaznamovala v zavesti pravega Ljubljančana, ki se v Ljubljani počuti kot na vasi. Saj veste, vsak pozna vsakega.

To vas imam zapisano v DNK-ju in resnično se počutim kot del nje. Tu živim že vse življenje, ustvaril sem si družino in tukaj se kot mnogi drugi bolj ali manj uspešno ukvarjam s kulinariko. Tu pa tam mi pogled uide čez planke in takrat spakiram svojo premično kuhinjo ter se odpravim na pot po Sloveniji. Spoznavam nove kraje, običaje, tradicionalno kulinariko in vse sorte ljudi, ki so iskreni, zanimivi, predvsem pa samosvoji. Pa s tem ne mislim nujno, da so posebneži in ekscentriki. Večina med njimi je najbolj "normalnih" oz., bolje rečeno, običajnih ljudi s svojimi zgodbami. Eni od povprečja odstopajo, drugi pa se ga držijo in že zaradi tega še bolj odstopajo, a vendar so vsi po vrsti zanimivi in posebni. Imajo svoj značaj in vsebino. In tukaj se začne moja današnja zgodba.

Oni dan sem se z obiska pri sinu v Zagrebu, bolj iz nostalgije kakor nemožnosti drugega prevoza, v Ljubljano vrnil z vlakom. Pot me je spominjala na dni v malo mlajših letih, ko sem se v Zagreb redno vozil z vlakom, saj sem imel takrat službo blizu glavnega zagrebškega kolodvora in je bilo to najbolj prikladno, poleg tega pa sem na vlaku lahko naredil še zadnje priprave za dnevni sestanek.

Skratka, prispel sem v Ljubljano, izstopil z vlaka in se po stopnicah spustil v podhod. V domišljiji sem se prelevil v turista, ki prvikrat obišče prestolnico in vanjo prispe z vlakom. Počutil sem se rahlo zmedenega, kajti iz temačnih lokalov, kjer se je kadila šiša, so odmevali zvoki "cajk", pred njimi pa so postopali čudno nastrojeni mladeniči. Le korak naprej me je pričakal kebab, nato čevapčiči, burek … In ko sem svojo zmedeno turistično dušo končno privlekel po stopnicah na plano, me je iz neuglednega lokala vabila pleskavica, za njo kitajski fast food, malo naprej pa, tako se mi vsaj zdi, afriška kuhinja.

Pa vendar sem vztrajal in sledil svoji navigaciji, ki me je vodila proti središču mesta. Moram priznati, da sem iz koraka v korak čutil olajšanje, kajti Ljubljana je počasi, a vztrajno dobivala podobo prestolnice. Postajala je vedno lepša, ljudje pa prijaznejši, čeprav se mi je še vedno ponujalo na stotine kebabov, burgerjev in burekov. Na srečo pa je bilo vedno več tudi gostiln, ki ponujajo pristno domačo slovensko hrano, in začel sem se počutiti kot v raju. V mestu, kamor sem se s temačnega kolodvora prebil v sam vrh vrhunske kulinarike. To mesto je prepredeno s kulinariko, kjer lahko jem ali ocvrte lignje ali tradicionalne slovenske jedi, čeprav ne vem, katere to sploh so, a očitno imam svet kulinarike na dlani.

Takrat pa se zbudim in se zavem, da sem le fant, ki je odraščal v Ljubljani, in da je to mesto moja vas. Vas, polna nesmislov, neizvirnosti, vas brez jajc. Vsi po vrsti so klonili pred trendi turistov, ne ozirajo se več na tradicijo in edina želja po domači oz. vrhunski kulinariki je želja po čim boljšem RVC-ju (razlika v ceni). Nihče več ne razmišlja o tem, da bi bil trendsetter, vsi razmišljajo le, kako slediti nekim zelo puhlim trendom v ustvarjanju premoženja. Na žalost se vedno izkaže, da zaklada ni in da smo le ovce v ogradi, ki sledijo črednemu nagonu. Domačini živimo v mestu, polnem nasprotij, mestu, ki je bilo razglašeno za najlepše v Evropi, pa vendar v mestu, kjer se počutimo odtujeno in včasih celo malo "nategnjeno", kajti to mesto ni več namenjeno nam, ampak ogromnemu svetu, ki ne ve, da Ljubljana v svojem bistvu skriva ljudi, ki smo njeno srce.

Moja zgodba se konča mogoče z malo pretiravanja, mogoče z malo nostalgije, predvsem pa z veliko ljubezni do vasi. Da ne bo pomote, v Ljubljani lahko naletimo tudi na gostilne, ki so odraz naše preroško kreativne ljubljanske duše in so nam v ponos in čast. Gostilne, v katerih cheffi s svojo kreativnostjo izražajo pravo bit in dušo Ljubljane, a jih turisti težko najdejo. Te gostilne cenijo svoje ljubljansko nasledstvo mešanja kulinarike Balkana, Sredozemlja in Avstro-Ogrske, iz česar se je razvil prav poseben slog. Slog povezovanja različnih kultur, pokrajin in okusov ter v tem duhu ustvarjanje inovativnih receptov in jedi. Ohranimo to.

Izhajajoč iz napisanega vam bom predstavil eno svojih kreacij, ki odraža letni čas in združuje različne pokrajine v ljubljansko kombinacijo okusov. In velik dober tek vam želim!

P. s. Sezone čemaža še ni konec, samo povzpeti se morate malo višje v hribe.

Primož Dolničar, Coolinarik
Prijavi napako
Komentarji
anny22
# 08.05.2017 ob 07:23
Kranjsko vržeš najbližjemu ljubljanskemu psu in poješ razkuhane raviole? :)
are
# 08.05.2017 ob 07:00
Mene pa zanima kaj narediš z ostankom kranjske. Hec, da ne bo kdo za res vzel, samo malo smešno zgleda tista ena rezina na krožniku.
KLIPAN
# 08.05.2017 ob 06:50
Vse ok, ampak, kako se naješ od tega kar je v krožniku?
dharma
# 08.05.2017 ob 10:28
Dragi uporabniki, ne klobasajte! Imate namreč lokal specializiran samo za klobase v samem centru mesta. Torej vsakemu svoje. In dober tek.
Jazst2
# 08.05.2017 ob 08:08
@bilzerian
dober članek, recept tudi, le malo prepozno je vseskupaj, kajti čemaža v naravi zdaj več ni najti


evo ga še eden, ki strelja "na prvo"... preberi članek do konca!
cene vols
# 08.05.2017 ob 08:27
Podpiram slovensko kulinariko v Ljubljani kot slo. prestolnici. Se pa bojim, da je balkanski fast food še vedno bolj privlačen. Se sprašujem zakaj se nekdo ne spomni, da bi slovenske tradicionalne jedi ponudil v fast food obliki.
nauportus90
# 08.05.2017 ob 08:31
take porcije še bulimikov ne bi nasitile
por
# 08.05.2017 ob 12:33
@klipan

# 08.05.2017 ob 06:50
Vse ok, ampak, kako se naješ od tega kar je v krožniku?

Se ne neaješ... Mudel je tako aranžiral ker je ''najs'' in ''trendi'', da zadovolji oči hipsterjadi. Doma seveda priporočam, da narediš ceč kot 2 raviola :D
arhitektka
# 08.05.2017 ob 11:06
Na lj. tržnici je odprta štrukljarna. Štruklji vseh vrst,ampak cena pa tako zasoljena,da si jih mogoče lahko privoščijo samo Ljubljančani. Vsekakor cena ni na ravni fastfooda.
Ker v resnici bistvo fastfooda ni v hitrosti postrežbe (mcdonalds je že bolj slowfood),ampak v ceni.
theavithe
# 08.05.2017 ob 10:57
@ cene vols

Se pa bojim, da je balkanski fast food še vedno bolj privlačen. Se sprašujem zakaj se nekdo ne spomni, da bi slovenske tradicionalne jedi ponudil v fast food obliki.

Evo, spomnil si se. Akcija! :) Sigurno pridem probat:)
trolicnez
# 08.05.2017 ob 10:06
Primoz dolnicar cestitke za vse uspehe. Zadnjic sem Vas poslusal pri mihiju v spetku. Vse pohvale za vsestransko vrhunskost.
nikagaja
# 08.05.2017 ob 09:02
ce bi takole jedli, pa tudi eden ne bi bil debel, pa ceprav bi jedli 6krat na dan ali pa 7krat. :)))
ps11
# 08.05.2017 ob 08:50
Mogoče pa danes s to tutifruti družbo v centru ne zbereš s klobasami za najemnino.
arhitektka
# 08.05.2017 ob 06:30
Lepo povedano.
Recept: 8 minut kuhanja svežih raviolov? Bojim se,da bi meni razpadli.
dingdong
# 08.05.2017 ob 16:03
Fantje, ravioli so predjed. To je tista stvar, ki je vi ne jeste pred pohanim šniclom ali golažem...
mend055
# 08.05.2017 ob 14:27
Vse ok, ampak, kako se naješ od tega kar je v krožniku?

Ahhh, saj ni treba da se naješ, si misli gostinec. Bistvo je, da se naplačaš.
nauportus90
# 08.05.2017 ob 11:21
@arhitektka koliko pa stanejo štruklji? Mene že nekaj časa vleče da bi zavil v tisto štrukljarno, samo mi je že dejstvo da nimajo nikjer na spletu objavljenih cen dalo slutit da so dragi. Če je treba za en samcat štrukelj dati več kot za cel žakelj zmrznjenih je to že skregano z zdravo pametjo.
maxbernie
# 08.05.2017 ob 10:40
Večkrat po malo, to je zdravo.
oziris.va
# 08.05.2017 ob 09:54
are
# 08.05.2017 ob 07:00

Mene pa zanima kaj narediš z ostankom kranjske. Hec, da ne bo kdo za res vzel, samo malo smešno zgleda tista ena rezina na krožniku.


Cela klobasa je mišljena za več porcij/krožnikov ;)
nixnix
# 08.05.2017 ob 08:33
Prav presteti bi bilo treba te temačne shisha lokale in ce jih je prevec, s prepovedjo obratovanja tudi zapreti!
NAUTILUS
# 10.05.2017 ob 05:55
Odon Župan-čič

VEŠ, LJUBLJANČAN, SVOJ DOLG?

Veš, Ljubljančan, svoj dolg,
kaj zagrinjaš se v molk?
Osemsto evrov je na osebo
pa davek na mačka in malo potrebo.

Na novo Ljubljana je zdaj tlakovana,
v čast svet´ga Jurčka in svet´ga Damjána,
da res kar najlepše se sveti Ljubljana,
zasluga je to edino – papana.

Ti boš porekel, papan da je v redu,
ko vsi le sledili temu bi zgledu,
najprej je oče, pótlej sinova,
končno na vrsti je mesta prenova.

Dva je ustvaril naslednika vredna,
družba cvetela bo večno napredna,
iz mošnje kak jurček v pravi žep kane,
oče pri tem pa le roke si mane.

Pa ti porečejo, plačaj svoj dolg,
dolg je tvoj nos in še daljši molk,
tiho si, ker pač besed je premalo,
da bi zadrego se to opisalo.

Kaj zavijaš, Ljubljančan, se v molk,
češ, saj bo vnuček poplačal tvoj dolg,
ti pa v pokoju boš mirnem užival,
penzijo redno vsak mesec dobival.

A ne uide, Ljubljančan, tvoj dolg,
kajti končal se bo upnikov molk,
prej ko se ura tvoja izteče,
»Vrni svoj dolg«, ti upnik poreče.

Na vnuka tedaj se ne boš izgovarjal,
ne on, ampak ti boš za vse odgovarjal,
zraven si vnuka na grbo nakoplješ,
sam ga vzdržuješ, si sam grob izkoplješ.

Njega prezlate so namreč roké,
njega pretrudne mladostne nogé,
da vsaj za žaro bi luknjo ti skôpal,
komaj za tabo v sprevodu bo stópal.

Veš, Ljubljančan, svoj dolg,
kaj zagrinjaš se v molk?
Osemsto evrov je na meščana,
v čigavih rokáh je po tvojem Ljubljana?
Haloo
# 11.05.2017 ob 11:11
Kranjska brez špile je le kolobarček.
keka77
# 10.05.2017 ob 11:24
Arhitektka, od kdaj jajcna pasta razpade??
Pims
# 08.05.2017 ob 20:41
Butasto, površno pisanje nekoga, ki se ne potrudi da bi videl, da ljubljana ni polna ljudi, ki se uklanja trendu turistov, temveč, v njej živijo ljudje v veliki večini zanimivi prijazni in iznajdljivi. Cel kup nas je takšnih, ki omogočamo turistom pristen stik z domačini in omogočamo vpogled v majhne skrivnosti Ljubljane.

Če bi bili pri tem resnično neuspešni potem tudi sam ne bi zaznal trenda, da se tujci vedno pogosteje odločajo preživeti v Ljubljani 3 do 4 dni in 8 - 10 dni v Sloveniji in ne več 3 - 4 ure kot je bilo to v preteklosti, pa še to na račun obiska Hrvaške.
Mali Marinko
# 08.05.2017 ob 20:06
Škoda, da tega recepta nisem videl prej, pa bi za prvomajski piknik to naredili. Kdo še hoče čevapčiče, ražnjiče in pleskavice, to balkansko hrano? Pa še čebulo, kajmak in ajvar zraven :O
Pravi Slovenci naj bi jedli ravijole, tradicionalno slovensko jed, filano s skuto ovc ki se pasejo v vsaki naši dolini. Kranjska klobasa pa naj bo od PIK-a Vrbovec
Pri nabiranju čemaža pa dobro glejte, da ne bo kaj jesenskega podleska, da ne bo izlet v domačo kulinariko končal na Žalah.
O avtohtonosti čemaža pa le to iz Wikipedije: "Raste divje v vsaj deloma senčnih hrastovo gabrovih ali bukovih gozdovih ali v negozdnih združbah po vsej Evropi (vključno z Veliko Britanijo) in zahodni Aziji."
No, da ne bom pretirano negativno nastrojen, še eno vprašanje. Namreč, ker sem tut doma v Ljubljani in veliko po centru, večkrat se mi je zgodilo, da me turisti sprašujejo po kaki restavraciji ki naj bi ponujala pristno slovensko hrano. Edino česar se spomnim je Sokol, čeprav niti ne vem, ali so edini in tudi ali so dejansko še specialisti za slovensko hrano. Še kaj?
dingdong
# 08.05.2017 ob 17:46
Prvic slisim za predjed k vecerji. Italijani, kakor kaze, nimajo pojma in ti postrezejo raviole sredi belega dne. Kaj bi pa naj bila "velika vecerja", pa mi ni niti najmanj jasno.
as19
# 08.05.2017 ob 10:50
lepo napisano, se v marsičem strinjam, ampak: lahko pa bi bil avtor konsistenten in naredil štruklje oz krape s čemažem.

Mislim da tudi ravioli niso ravno "slovenski"...
bilzerian
# 08.05.2017 ob 12:05
@ jazst2

jaz čemaž nabiram v domačem okolju, prav gotovo pa se ne bom peljal 150 km v hribe, da si ga bom nabral tam, saj me bo pot stala več, kot je vseskupaj vredno.
Jazst2
# 08.05.2017 ob 08:06
Vedno znova mi dvigne pritisk s svojim "pa en velik dober tek vam želim" .... wtf? velik ali dober? dej se odloči že enkrat...

katastrofa!
Rolf
# 08.05.2017 ob 20:53
@Še kaj?@
Ne še kaj, ker to ni to, vendar mnogo kaj. Izvrstne gostilne. Le omejiti se ne smeš na radius 1300 m okrog Prešerca. Na obrobje Ljubljane je potrebno iti. Ali pa v okolico,
nikhrast
# 08.05.2017 ob 16:50
To je za predjed pri večerji.
Če boš doma to kuhal, pa tudi predjed za veliko večerjo, samo ne vem kako gre zravem kranjska.
Čemaž, prvič slišim, divji česen.
bilzerian
# 08.05.2017 ob 07:02
dober članek, recept tudi, le malo prepozno je vseskupaj, kajti čemaža v naravi zdaj več ni najti
Primož Dolničar
link
Pir in kruh
33
22. maj 2017 ob 06:17 K pi sanju današnje kolumne me je spodbudila oddaja Dobro jutro oz. gostja v oddaji Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricistka.
Več novic ...
Kazalo