Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Kot so poudarili, banke ne bodo nikoli zahtevale vnosa osebnih podatkov ali podatkov o karticah v spletne povezave, poslane prek tovrstnih sporočil.

V sporočilih se pošiljatelji izdajajo kot banka ali druga zunanja institucija in prejemnike sporočil vodijo na lažno spletno stran ter od njih zahtevajo obvezno potrditev ali vnos osebnih in kartičnih podatkov.

Primeri so pretveze, da je kreditna kartica blokirana ali da gre za izboljšanje varnostnih ukrepov ali pošiljke ni bilo mogoče dostaviti. Tako pridobljene podatke goljufi nato zlorabijo za izvajanje nepooblaščenih plačil v breme bančnega računa ali plačilne kartice žrtve.

Javnost oziroma stranke bank in hranilnic v združenju pozivajo, naj ob prejemu tovrstnih sporočil ne klikajo na povezavo v sporočilu, ki jo prejmejo prek elektronske pošte ali mobilnega telefona, in v povezavo ne vnašajo podatkov.

"Tako sporočilo, ki je uvod v prevaro, je treba takoj izbrisati. Če dvomite o prejeti pošti ali ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, se nemudoma obrnite na kontaktni center banke ali svojega osebnega bančnika ter kartico blokirajte," so poudarili.

Banke ali hranilnice od svojih strank ne bodo nikoli zahtevale, da vnašajo svoje osebne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih sporočil ali sporočil SMS. "To je lahko prvi znak, da gre za prevaro," so poudarili.

Tudi policija v zadnjem obdobju zaznava povečano število zlorab plačilnih kartic komitentov slovenskih bank. Letos so do zdaj zaznali več kot 380 prijav tovrstnih zlorab s skupno škodo približno 960.000 evrov, velika večina zlorab pa se nanaša na pridobivanje podatkov kartic na spletu na zgoraj opisani način, so sporočili z Generalne policijske uprave.

Zato občane, ki so prejeli ali še bodo prejeli tovrstna sporočila, na policiji opozarjajo, naj bodo pozorni. Tudi oni opozarjajo, da banke nikoli ne pošiljajo tovrstnih sporočil s povezavami, zato naj prejemniki ne klikajo nanje in ne vnašajo nobenih podatkov. Sporočilo naj ignorirajo, pošiljatelja oziroma telefonsko številko pa blokirajo. Ob morebitni zlorabi pa naj nemudoma obvestijo svojo banko in oškodovanje prijavijo policiji.

Vse več tudi investicijskih prevar

Banke v zadnjem času zaznavajo tudi porast investicijskih prevar. Te potekajo na način, da goljufi žrtve pokličejo po telefonu in pod pretvezo, da gre za izplačila višjih vsot dobičkov iz trgovanja s kriptovalutami v preteklosti ali pa želijo izplačati zneske od pomoči pri povrnitvi sredstev iz preteklih prevar s kriptovalutami.

"Ko pridobijo zaupanje, žrtev prepričajo o odobritvi oddaljenega dostopa (v večini primerov prek programa Anydesk) do naprav in digitalnih kanalov ali pa jo prepričajo, da po navodilih goljufov potrdi nakazilo kartične transakcije v kriptomenjalnice (v večini v Binance)," so pojasnili.

V zadnjem času so bili žrtev tovrstnih prevar pogosto starejša populacija pred upokojitvijo in pa upokojenci.

"Ne nasedajte pravljicam o ogromnih zaslužkih in ponudbah, ki so časovno omejene. Posvetujte se s preverjenimi strokovnjaki, neznancem pa ne omogočajte oddaljenega dostopa do svojih naprav ter jim ne razkrivajte občutljivih podatkov in gesel prek telefona oziroma spleta. Taka zahteva je zagotovo znak, da gre za prevaro," so opozorili v združenju.

Vsem žrtvam investicijske prevare svetujejo, naj zadevo nemudoma prijavijo na policijo in SI-CERT, pri banki oziroma hranilnici pa preverijo možnost za preklic in vračilo nakazil.