Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Foto: BoBo
Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. Foto: BoBo

Ker Antona Grizolda in Bojka Bučarja ni bilo na sodišče, tožilec Matija Hostnik ni mogel predstaviti obtožnice Specializiranega državnega tožilstva. Znano je sicer, da je Inšpektorat za javni sektor leta 2016 odločil, da mora skupno 40 zaposlenih na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) vrniti 63.635 evrov nezakonito izplačanega dodatka za stalno pripravljenosti, med njimi tudi nekdanja dekana Bučar in Grizold.

Predsednik sodnega senata Bernard Tajnšek je po ugotovitvi, da obdolžena na sodišče nista prišla in se tudi nista opravičila za izostanek, povedal, da sta vložila ugovor zoper obtožnico. Zagovornica Grizolda Sanja Sega je tako predlagala izločitev vseh dokazov, zbranih na podlagi preiskave računalnikov, ki so jih preiskovalci zasegli na fakulteti za družbene vede med hišno preiskavo 29. junija 2017. Enak predlog je podal tudi Bučarjev zagovornik Miha Kozinc.

Zagovornika Grizolda in Bučarja sta predlagala izločitev dokazov, zbranih s pregledom računalnikov, zaseženih v hišnih preiskavah. Foto: BoBo
Zagovornika Grizolda in Bučarja sta predlagala izločitev dokazov, zbranih s pregledom računalnikov, zaseženih v hišnih preiskavah. Foto: BoBo

Zagovornica je podvomila o tem, da bi lahko sodišče v le nekaj urah po prejemu predloga tožilstva za odredbo hišne preiskave preučilo 34 strani dolg predlog na način, kot to zahtevajo zakon, ustava in sodna praksa, nato pa spisalo 19 strani dolgo odločbo. Da torej sodišče ni opravilo nikakršne sodne presoje, pa po njenem prepričanju dokazuje tudi dejstvo, da je sodna odredba v pretežnem delu popolnoma identična predlogu specializiranega državnega tožilstva za odreditev hišne preiskave, pa tudi, da sta predloga za odreditev hišne preiskave za Grizolda in Bučarja "v večinskem delu do vejice enaka".

Pod vprašaj je odvetnica postavila tudi ravnanje preiskovalcev, ki so pri hišni preiskavi pridobili pisno soglasje uporabnikov, torej zaposlenih na fakulteti, za pregled računalnikov, ne pa tudi Univerze v Ljubljani ali fakultete kot materialnopravnega lastnika računalnikov. "Zaradi navedenega so vsi izsledki teh preiskav in zbrani dokazi nezakoniti in jih je treba izločiti," je prepričana zagovornica.

Tožilec Matija Hostnik, ki vodi tudi postopek zoper nekdanje in sedanje vodilne na Ekonomski fakulteti v sorodni zgodbi o izplačevanju dodatkov, je te navedbe odvetnice Grizolda zavrnil. V spis pa je vložil sodbo v tožbi države zoper Univerzo v Ljubljani, ki jo je pozneje potrdilo tudi višje sodišče, po kateri je morala univerza državi vrniti skoraj milijon evrov sredstev za dodatek za stalno pripravljenost. Univerza je denar državi tudi že vrnila.

Sodišče bo sklep na podlagi predloga obrambe za izločitev dokazov izdalo pisno.

Znova pa se bo moralo začeti sojenje zaradi afere z dodatki na ekonomski fakulteti, v katerem so obdolženi dekanja Metka Tekavčič, nekdanji finančni minister in nekdanji dekan fakultete Dušan Mramor ter nekdanji prodekanji Mojca Indihar Štemberger in Polona Domadenik. Sodnik v omenjenem sojenju Zvjezdan Radonjić je namreč v disciplinskem postopku, zato so mu bili odvzeti vsi primeri, ki se bodo morali začeti znova pred novim sodnim senatom.