Rajko Siročič kot predsednik uprave Darsa leta 2006, ko je prišlo do večmilijonske podražitve gradnje šentviškega predora. Foto: BoBo
Rajko Siročič kot predsednik uprave Darsa leta 2006, ko je prišlo do večmilijonske podražitve gradnje šentviškega predora. Foto: BoBo

Tožilstvo na predobravnavnem naroku podrobnosti obtožnice še ni predstavilo, po neuradnih informacijah pa naj bi Rajku Siročiču in Abdonu Peklaju očitalo, da sta pogodbo za dela na predoru podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT-ja ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost prodora Šentvid povečalo za nekaj več kot osem milijonov evrov.

Gre za javno naročilo iz leta 2006. "Nekaj časa je najprej minilo do samega odkritja kaznivega dejanja oz. vložitve ovadbe, nato do začetka kazenskega postopka, ki je bil glede na obseg dokazov izjemno kompleksen in zahteven, zato pa tudi izjemno dolgotrajen," je pojasnila tožilka Tanja Frank Eler. Sam postopek je podaljšala tudi odločitev sodišča, ki je pred leti zavrnilo neposredno obtožnico in zadevo poslalo v sodno preiskavo.

Sodna preiskava v tej zadevi je bila uvedena leta 2014, tožilstvo pa je od takrat odstopilo od pregona več nekdanjih članov uprave Darsa "zaradi pomanjkanja utemeljenega suma". V postopku se je znašel tudi Dušan Črnigoj, ki je pred leti že prestal 14-mesečno zaporno kazen iz zadeve Čista lopata. Vztraja, da je bilo Primorje v tem primeru le formalni partner, sicer pa za Dars pri šentviškem predoru ni opravil nobenih del niti ni zanje prejel plačila. Na sodišču pa ni bilo nekdanjega prvega moža SCT-ja Ivana Zidarja, saj je ta že več let zaradi zdravstvenih težav nesposoben za sojenje.

Osnova za pregon je revizijsko poročilo Računskega sodišča o pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid, ki je ugotovilo več kršitev, med drugim, da je bil na podlagi sporazuma opuščen popust za dela, čeprav je bil ta predviden. Dars je tudi privolil v dodatne stroške zaradi spremenjenih okoliščin ter na izločitev priključnih cevi iz osnovne pogodbe in na sklenitev nove pogodbe za te cevi po višjih cenah na podlagi postopka s pogajanji.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu zapisalo, da se je prvotno načrtovana investicijska vrednost za nov avtocestni odsek Šentvid‒Koseze povečala s 131 milijonov evrov na 295 milijonov evrov. Največji delež povečanja pa je nastal prav zaradi predora, saj se je njegova investicijska vrednost povečala z 39 na 118 milijonov evrov.

Odvetniki zato med drugim predlagajo, da sodišče zasliši nekdanjega predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki naj bi mu Peklaj in Siročić pred leti dejala, da je "SCT izsiljeval Dars", in je bila edina možna rešitev nadaljevanje gradnje predora, saj bi sicer nastale nepopravljive posledice. Izločiti pa želijo mnenje izvedenca gradbene stroke, saj je ta v mnenju sam napisal, da ni strokovnjak za to področje. Ker imajo v Sloveniji težave z iskanjem primernih izvedencev, predlagajo, da sodišče imenuje izvedenca iz Avstrije, Češke ali Švice. "Tega nisem pričakovala in sem temu zato tudi nasprotovala, saj menim, da predlog za izločitev vsebinsko ni utemeljen," pa je o tej zahtevi dejala tožilka. Sodišče bo zdaj najprej odločilo o dokaznih predlogih in nato nadaljevalo sojenje.

Sojenje zaradi podražitve med gradnjo predora Šentvid