Kriminalisti so preiskavo kaznivega dejanja začeli na podlagi pisne prijave prijavitelja. Foto: Pixabay
Kriminalisti so preiskavo kaznivega dejanja začeli na podlagi pisne prijave prijavitelja. Foto: Pixabay

Ovadeni 49-letnik iz osrednje Slovenije si je pridobil približno 347.000 evrov protipravne koristi iz naslova neplačane dohodnine, so ugotovili koprski kriminalisti. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let, so sporočili s koprske policijske uprave.

Kriminalisti so preiskavo kaznivega dejanja začeli na podlagi pisne prijave prijavitelja, ki jo je podal na pristojno državno tožilstvo, ki je usmerjalo preiskavo.

Z zbiranjem dokazov in obvestil so ugotovili, da osumljeni v letu 2017 ni ravnal v skladu s tedaj veljavno davčno zakonodajo, ko je pridobil velik obdavčljiv dohodek, pa ga v predpisanih rokih in tudi pozneje ni prijavil Finančni upravi RS (Furs). Ta mu zato iz tega naslova ni odmerila dohodnine, s tem pa je oškodoval proračun države za približno 347.000 evrov.

Davke utajevala tudi dva novomeška direktorja

Novomeški kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo Krško podali kazensko ovadbo zoper dva osumljenca zaradi davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listih. Osumljenca, direktorja podjetja, sta se pri opravljanju dejavnosti trgovine s plemenitimi kovinami izognila plačilu davkov.

Kriminalisti novomeškega sektorja kriminalistične policije so med preiskavo ugotovili, da sta se osumljenca kot direktorja gospodarske družbe v Sloveniji in gospodarske družbe v tujini pri opravljanju dejavnosti trgovine s plemenitimi kovinami izognila plačilu davkov.

Družba je neupravičeno v celoti oz. deloma dobila vrnjen davek v Sloveniji za dobave domnevnim kupcem v drugih državah EU. Kriminalisti so ugotovili, da to ne drži, saj je bilo blago prodano končnim kupcem v Sloveniji, in sicer v višini okoli 532.000 evrov.

Zaradi knjiženja poslovnih dogodkov v poslovne knjige na podlagi vsebinsko napačnih listin so osumljenca ovadili tudi zaradi kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Za kaznivo dejanje davčne zatajitve je predvidena zaporna kazen do osem let, za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa je predvidena zaporna kazen do dveh let. Kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje oznake ali modela.

Med preiskavo so namreč ugotovili, da je osumljenec kot direktor gospodarski družbi neupravičeno omogočil uporabo blagovne znamke, ki je zaščitena pri Evropskem uradu za intelektualno lastnino. Zadeva se nanaša na področje gospodarskega poslovanja prodaje žganih pijač od februarja do junija, kazenski zakonik pa za kaznivo dejanje določa zaporno kazen do treh let.