Šiško in Lesjak bosta zagovore podala 6. marca, sodnica Vanja Verdel Kokol pa je že razpisala deset narokov. Foto: BoBo

Tožilec Tilen Ivič Šišku, ki je v priporu že vse od lanske jeseni, kjer se je znašel po objavi fotografij in posnetkov urjenja skupine oboroženih zamaskiranih moških v Apačah na družbenih omrežjih, očita ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v povezavi z oboroženim odporom, Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju.

To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja leta 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še z ustanovitvijo obrambne skupine te dežele – Štajerske varde septembra lani in pozivanjem drugim deželam, da se podobno organizirajo.

Šiško je vse očitke iz obtožnice zavrnil z besedami, da je on edini v Sloveniji, ki je javno pozval k ohranitvi ustave, zato tega, kar mu očita tožilstvo, nikoli ni storil, niti nikoli ni imel takšnega namena.

Obramba bi rada zaslišala Pahorja, Šarca, Cerarja in Janšo

Njegova nova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj in Lesjakov zagovornik Mihael Jenčič sta okoli 30 predlaganim pričam tožilstva na seznam zahtev obrambe dodala tudi zaslišanje predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Marjana Šarca, nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika opozicijskega SDS-a Janeza Janšo.

Kot je pojasnila zagovornica, bi prvi lahko kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil pojasnil, ali so te res v tako slabem stanju, da bi utegnile poklekniti pred "športnim društvom s soft air orožjem", Cerar o tem, kako ogroženega se je dejansko počutil, Janša pa bi lahko kaj povedal o svojih preteklih predlogih za oblikovanje nacionalne garde.

Šiško proti Šarcu vložil kazensko ovadbo

Aktualnega predsednika vlade, proti kateremu je Šiško vložil tudi kazensko ovadbo, obramba obtožuje, da naj bi s svojimi javnimi pozivi neposredno vplival na kazenski pregon zoper obtožena. Spomnila je, da je bil Šiško sprva pridržan zaradi nezakonite posesti orožja, šele po Šarčevem pozivu pa naj bi mu obtožbe spremenili v kaznivo dejanje, za katerega v Sloveniji do zdaj še ne obstaja sodna praksa.

Tožilec Tilen Ivič Mateju Lesjaku očita pomoč pri ščuvanju k nasilni spremembi ustave. Foto: BoBo

"Obtožba je neresna in ne more obstati, mi pa strokovno predstavlja velik izziv. Razen omenjenih gospodov mi drugih prič nimamo, saj ne moremo dokazovati ničesar, saj se nam nič konkretnega niti ne očita. Kako se lahko lotiš državnega udara s tem, da zbereš 50 ljudi v letih, ki hodijo po gozdu z air soft orožjem," je po naroku povedala Ušajeva.

Tožilec nasprotuje zaslišanju najožjega državnega vrha

Tožilec Ivič je zaslišanju najožjega vrha slovenske države nasprotoval, saj naj bi se o tem v predkazenskem postopku tako že izrekel tudi zunajobravnavni senat. Kot je dejal, ne gre namreč za osebna kazniva dejanja, pač pa za dejanja, ki jih je treba presojati na podlagi vseh dokazov, ki so že v spisu. Zadnjo besedo glede morebitnega zaslišanja bo imela sodnica.

"Upam, da res nihče dejansko ne verjame, da je vpliv druge veje oblasti dejansko mogoč. Državno tožilstvo je neodvisno in se odloča na podlagi dejstev in dokazov v spisu, presoja znake kaznivega dejanja in nato ustrezno ravna," je Ivič po predobravnavnem naroku v izjavi pred mariborskim sodiščem, kjer se je zbralo tudi nekaj Šiškovih privržencev, zavrnil tudi očitke o vplivanju politike na njihovo ravnanje.

Začetek sojenja Šišku in Lesjaku