Celjski kriminalisti so obsežno in dalj časa trajajočo kriminalistično preiskavo v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev končali konec maja. Kot so ugotovili, so delodajalci oškodovane delavce, večinoma tujce iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, zaposlovali in po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe, ki so jih formalno upravljali t. i. slamnati direktorji, ki z njihovim poslovanjem niso imeli stika.

Tako so, kot so sporočili s celjske policijske uprave, osumljeni v obdobju med letoma 2011 in 2019 upravljali skupno 22 gospodarskih družb, pri čemer zavestno in z izključnim namenom koristoljubja niso ravnali po določilih delovnopravne zakonodaje. S tem naj bi 423 delavcev oškodovali za najmanj 2,1 milijona evrov. "Zaposlenim niso izplačevali plač, prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter akontacij dohodnine in odpravnin," je za Radio Slovenija pojasnila Milena Trbulin s Policijske uprave Celje.

Policisti so osumljene odgovorne osebe kazensko ovadili zaradi suma kršitev temeljnih pravic delavcev. Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Matija Mastnak, je po neuradnih informacijah eden izmed osumljencev nekdanji celjski gostinec Branko Turnšek.

"Država očitno raje nadzoruje delavce kot njihove kriminalne delodajalce"

"Kako za vraga je mogoče, da podjetje praktično devet let 423 delavcem ne plačuje zakonsko predpisanih socialnih prispevkov," se ob tem sprašujejo v Delavski svetovalnici. "Očitno se država veliko raje posveča utrjevanju nadzora nad temi istimi delavci, ki se jim ne izplačujejo plače in socialni prispevki, kot pa nad kriminalci delodajalci," si odgovarjajo. Ministre za delo Janeza Ciglerja Kralja, za gospodarstvo Zdravka Počivalška in za finance Andreja Širclja sprašujejo, kje so. Kje ste, ko je treba zaščititi navadnega delavca, ne pa vaših "politik", so zapisali.

Ob tem so spomnili, da so finančno upravo in ministrstvo za pravosodje že pred skoraj dvema letoma pozvali, naj se zaposlenim omogoči neposreden vpogled v oddane REK-obrazce v sistemu eDavki, ki se dotikajo njih. Prav tako so zavod za zdravstveno zavarovanje pozvali, naj zaposlenim omogoči neposreden in celovit dostop do podatkov o njih. "Obe pobudi smo poslali tudi na strateški svet za digitalizacijo. Čakamo na konkreten odziv. Čakamo ..." so pripisali.