Bančnikom na tožilstvu najpogosteje očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Nekaj je kaznivih dejanj poslovne goljufije in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Pogoste so tudi različne oblike pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Foto: Pixabay
Bančnikom na tožilstvu najpogosteje očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Nekaj je kaznivih dejanj poslovne goljufije in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Pogoste so tudi različne oblike pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Foto: Pixabay

Deset obsodilnih sodb za 12 oseb s področja bančne kriminalitete je že pravnomočnih, pravnomočen je tudi kaznovalen nalog zoper eno osebo, so poudarili na vrhovnem državnem tožilstvu. Specializirano državno tožilstvo je sicer v začetku letošnjega maja obravnavalo 42 odprtih zadev s področja bančne kriminalitete. Večina jih je že na sodiščih, so pojasnili na tožilstvu. V 20 zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 86 oseb, od tega 52 bančnikov.

V fazi sodne preiskave je 15 zadev zoper 71 osumljenih, bančnikov je med njimi 55. Skupna vrednost škode v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih po vloženi zahtevi za preiskavo ali obtožnem aktu, je okoli 334,8 milijona evrov. V preostalih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni.

Nazadnje je sodišče oktobra lani izreklo obsodilno sodbo zoper enega bančnika, januarja lani pa je obsodilo štiri nekdanje bančnike na visokih položajih. V dveh zadevah je bila potrjena obsodilna sodba zoper skupno štiri osebe, v eni zadevi je višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo, v eni pa se je marca letos začelo ponovno sojenje.

Pomanjkanje sodne prakse, dolge preiskave in nejasna merila

Na tožilstvu so izpostavili več težav, s katerimi se soočajo pri pregonu bančnega kriminala. Med temi so maloštevilna sodna praksa, dolgotrajnost sodne preiskave, nejasna merila glede dobrih bančnih praks, visoki dokazni standardi in zahtevno dokazovanje naklepa. Problem so tudi obsežna dokumentacija, pridobivanje podatkov iz tujine, pridobivanje in analiza obsežnih elektronskih gradiv, pomanjkanje interesa oškodovanih bank za raziskovanje v okviru svojih zmožnosti, posebnosti strokovnega znanja s področja bančništva ter pomanjkljiva specializacija sodišč glede strokovnih bančnih in ekonomskih vprašanj.

Bančnikom sicer najpogosteje očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Nekaj je kaznivih dejanj poslovne goljufije in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Pogoste so tudi različne oblike pomoči pri teh kaznivih dejanjih. "Gre za zelo zahtevne zadeve, v okviru vseh preiskav je bilo namreč zaslišanih zelo veliko število prič, postavljeni so bili tudi sodni izvedenci. Zaradi kompleksnosti zadev preiskave in sojenje trajajo dalj časa," so še pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.