Slabo sistemsko urejeno upravljanje z gozdovi, (propadla) lesna industrija in težave, kam z lesom po februarskem žledolomu, se kažejo tudi v programih strank, saj so tej tematiki skoraj vse namenile največ pozornosti. Foto: BoBo
Slabo sistemsko urejeno upravljanje z gozdovi, (propadla) lesna industrija in težave, kam z lesom po februarskem žledolomu, se kažejo tudi v programih strank, saj so tej tematiki skoraj vse namenile največ pozornosti. Foto: BoBo
Obdelovanje vrta
Spodbujanje vrtičkarstva je lahko način, kako povečati samooskrbo. Foto: BoBo
Les
Nekatere stranke bi povečale letni posek lesa. Foto: BoBo
Ekološka pridelava in lokalna hrana sta v ospredju. Foto: MMC RTV SLO
Pitna voda
Čista pitna voda. Stranke se strinjajo, da bi bilo pravico do nje treba zapisati v ustavo. Ali pa vsaj v zakonodajo. Foto: BoBo

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami smo pogledali, kaj stranke, ki kandidirajo na njih, obljubljajo oz. v primeru izvolitve načrtujejo na področjih kmetijstva in okolja.

Večini strank je skupno, da se zavzemajo za čisto pitno vodo, za izrabo odpadnega lesa za ogrevanje in pridobivanje energije, za obnovljive energetske vire (sončne in vetrne elektrarne, geotermalna energija in podobno). Poleg tega poudarjajo pomen lokalno in biološko pridelane hrane ter samooskrbe, zavzemajo se za promocijo slovenske hrane, trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, energetike ...

Na MMC-ju smo pripravili niz prispevkov, v katerih podrobneje predstavljamo posamezne volilne programe, tiste, ki so javno dostopni vsem volivcem na spletnih straneh. V času nastajanja prispevka objavljenega predvolilnega programa nima stranka DeSUS, zato v primerjavo ni vključena.
Preberite primerjavo na področjih:

- javnih financ,
- šolstva,

- zdravstva

- gospodarstva ter

- zunanje politike in diplomacije.

Stranke bi uvedle zeleno javno naročanje - ki pa (vsaj ponekod) že obstaja
V večini strank se zavzemajo za vnovično oživitev lesnopredelovalne industrije in za spremembe koncesijske politike (na primer DL in SDS) - od ustanovitve podjetja oz. združenja, ki bi gospodarilo z državnimi gozdovi in pomagalo lastnikom gozdov pri upravljanju teh (PS, SD, ZaAB), do spremembe sistema, ki bi od javnih ustanov zahteval uporabo lesa pri gradnji in obnovi stavb v javni lasti - kar sta, mimogrede, ministrstvi za kmetijstvo in gospodarstvo uvedli že pred nekaj leti in v pogodbah od izvajalcev gradbenih del zahtevata, da uporabijo vsaj 30 odstotkov lesa.

Povečati posek lesa - čeprav ga že zdaj ne posekamo dovolj
Na splošno velja med strankami prepričanje, da bi se moralo gozdarstvo, z njim pa tudi lesna industrija, povzpeti višje na lestvici prioritet, več strank bi povečalo letni posek lesa (čeprav smo ga na primer leta 2011 posekali le dobrih 70 odstotkov predvidenega) in več vlagalo v razvoj inovacij, povezanih s tovrstno industrijo, s čimer bi ji dodali vrednost, obenem pa povrnili ugled. Ob tem velja omeniti, da je gozdno-lesna sekcija pri GZS-ju v sodelovanju z ministrstvom in gospodarstveniki že pred šestimi leti začela izvajati program, ki vsebuje vse te točke, a se stanje le počasi spreminja.

Samooskrba, ekohrana, lokalno v šole in vrtce
Stranke so soglasne tudi takrat, ko beseda nanese na hrano: Slovenija mora dvigniti stopnjo svoje samooskrbe (več strank kot minimalno omenja vsaj 80-odstotno), več pozornosti (in sredstev) je treba nameniti ekološko pridelani, v javnih ustanovah, kot so vrtci, šole, bolnišnice, bi morali ponujati le lokalno pridelano hrano. Podobno je tudi s pravico do čiste pitne vode, ki bi jo po mnenju večine strank morali zapisati v ustavo ali pa vsaj omogočiti dostop do nje vsakomur.

Podrobnejši pregled tega, kar v svojih programih obljubljajo stranke, ki se potegujejo v vseh volilnih enotah, pa si lahko preberete spodaj.


DL: Greenfield investicije za pet let oprostiti davkov
V DL-ju obljubljajo spremembe koncesijske politike tako, da bo omogočena boljša izraba slovenskih naravnih virov - lesa, vode, geotermalne energije. Poleg tega obljubljajo nastanek celovitih predelovalnih verig in odpiranje novih delovnih mest - od 25 do 30 tisoč jih obljubljajo. V ospredje postavljajo samooskrbo (v širšem in ožjem pomenu), ekološko kmetovanje, promocijo gradnje z lesom in reorganizacijo sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi tako, da bo "gospodarski izplen čim večji". Podeljevanje koncesij bo tako, obljubljajo, vezano na število delovnih mest v celotni predelovalni verigi.

Gozdarstvo mora po njihovem prepričanju postati ena osrednjih gospodarskih panog, njegov potencial pa vidijo predvsem v gradbeništvu in energetiki (javni sektor "mora postati zgled" za uporabo lesa kot gradbenega materiala in energetskega vira) ter oblikovanju in notranji opremi (povezovanje pohištvene industrije z "akademsko sfero, ki se ukvarja z oblikovanjem"). Gradnjo z lesom bodo spodbujali tudi tako, da bodo vse "greenfield" investicije za pet let oprostili plačila davka na dohodek podjetij. Poleg tega obljubljajo, da bodo kmeta "administrativno razbremenili", zavzemajo se za prostovoljno članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici.

SLS: 10 novih lesnopredelovalnih centrov
V SLS-u obljubljajo povečanje samooskrbe s hrano, voda bo ostala javna dobrina, za predelavo lesa v lesne sekance, biomaso in pelete pa bodo zgradili 10 novih lesnopredelovalnih centrov v štirih letih. Zavzemajo se za sonaravno gozdarstvo in kakovostnejšo gozdno-lesno verigo, ki bo, obljubljajo, dala od 20 do 30 tisoč delovnih mest in bo slonela na predelavi lesa v proizvode s čim višjo dodano vrednostjo.

Poudarjajo pomen samooskrbe s hrano, pri čemer pa izpostavljajo željo, da bi bila ta hrana "v čim večji meri pridelana na ekološki, zdravju in okolju najprimernejši način". To bodo dosegli tako, da bodo spodbujali uvajanje novih kmetijskih kultur, prilagojenih klimatskim spremembam in spremembam na trgu. Velik pomen dajejo tudi ohranitvi podeželja in obnavljanju starih stavb, k čemur bodo ljudi spodbudili z evropskimi in domačimi posojili ter posebnimi posojilnimi programi, namenjenimi obnovam vasi. "Vsi našteti ukrepi bodo odprli nova zelena delovna mesta v družinskih, mikro-, malih in srednjih podjetjih, ki bodo vključena v omenjene naložbe, kot tudi v industriji in obrti, ki proizvaja do okolja prijazne izdelke," so prepričani. Prihodnost vidijo v spodbujanju ekoinovacij in zmanjševanju števila odpadkov.

SMC: Vzajemna kmetijska zavarovalnica in javna dela na kmetijah
SMC vidi kmetijstvo kot temelj prehranske varnosti in zaposlovanja na podeželju, zato se zavzema za spodbude "za nove oblike kooperativ na podeželju", večjo podporo mladim prevzemnikom kmetij ter proizvajalcem, ki bodo odpirali nova delovna mesta na podeželju oz. dodajali vrednost primarni proizvodnji. Edini konkretni predlog v njihovem programu je ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice, ki bi postopno odpravila državne pomoči v primerih vremenskih ujm naravnih nesreč, pri čemer bi bilo zavarovanje pogoj za prejem subvencije.

Poleg tega se v stranki zavzemajo za močnejšo lokalno verigo za oskrbo s hrano, kar bodo, sodeč po obljubah, dosegli s spodbujanjem projektov "lokalne energetske samooskrbe" in povezovanjem kmetij v zadruge ali regionalne mreže. Rešitev vidijo tudi v javnih delih na kmetijah, s čimer bi te bodisi oživili bodisi jih ohranili pri življenju (ko gre za kmetije brez mladih).

SD: Izboljšati poplavno varnost, reorganizirati vodarstvo
Tudi v SD-ju se zavzemajo za učinkovito rabo energije, prihodnost pa vidijo v spodbujanju razvoja zelenih tehnologij in v boljšem izkoriščanju vode, lesa, bioplina ter sončne in geotermalne energije. Prepričani so, da je treba pravico do pitne vode zapisati v ustavo, reorganizirati vodarstvo in izboljšati poplavno varnost. Povečali bi letni posek lesa, spodbudili razvoj gozdno-lesne verige in uvedli učinkovitejše upravljanje gozdov. Tudi v tej stranki bi pri javnih naročilih uvedli zahtevo po večji uporabi lesa.

Pomembno se jim zdi povečanje samooskrbe in kakovosti hrane, kar bi dosegli z "mehanizmi" za ohranitev obsega kmetijskih zemljišč in večjo produktivnostjo proizvodnje, rešitev vidijo tudi v poštenih odnosih "v celotni verigi od kmeta do potrošnika". V programu omenjajo še promocijo slovenske hrane in ozaveščanje potrošnikov o zdravi prehrani ter se zavzemajo za prednostno nabavo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Nasprotujejo gensko spremenjenim organizmom.

Razvoj podeželja vidijo v spodbudah za mlade prevzemnike kmetij, za male kmetije, za ekološko kmetovanje in za socialno podjetništvo na podeželju. Edini se posvečajo podnebnim spremembam, pri čemer omenjajo ukrepe za boljšo kakovost zraka, vode in za manj emisij toplogrednih plinov, a jih ne konkretizirajo. V poglavja kmetijstva in okolja pa umeščajo tudi možnost legalizacije uporabe in pridelave konoplje.

PS: Vrtnarstvo, zelenjadarstvo in industrijska konoplja
V Pozitivni Sloveniji kot rešitev za slovensko kmetijstvo predlagajo razvoj vrtnarstva oz. zelenjadarstva s pomočjo geotermalne vode in razvoj pridelave industrijske konoplje. Prehransko in cenovno odvisnost bi rešili tako, da bi njivske površine najprej namenili za hrano ljudi, nato za krmo in šele nazadnje za proizvodnjo bioloških goriv. Zavzemajo se za t. i. "kratke verige" med pridelovalcem in potrošnikom ter spodbujanje vrtičkarstva v urbanih središčih.

S socialnimi programi in novimi delovnimi mesti bodo, obljubljajo, oživili podeželje, zapuščena področja in kmetije z ostarelimi lastniki, a konkretnih ukrepov ne navajajo. Zagotovili bodo oskrbo vrtcev in šol s slovensko hrano. Po vzoru nekaterih sosednjih držav bi ustanovili gozdarsko-lesno združenje, "ki bi izvajalo promocijo lesa kot materiala na različnih področjih in s tržnimi raziskavami pomagalo lesni predelavi tudi pri preboju na tuje trge".

Združena levica proti zaščiti intelektualnih pravic, ko gre za biološke organizme
Združena levica se zavzema za čista pitno vodo in zrak, ki ju mora država zagotoviti vsakomur. Trajnostno rabo energije bi spodbudili s subvencioniranjem obnovljivih virov energije in do okolja prijaznega razvoja, trajnostno proizvodnjo hrane pa z zadružnimi oblikami delovanja na podeželju. Predlagajo takšno kmetijsko politiko, ki bo "sistemsko podpirala vzpostavljanje in uveljavljanje lesnopredelovalnih verig, ki bodo z gozdom upravljale trajnostno in ne le kot z golim faktorjem za izkoriščanje".

Nasprotujejo "politiki zaščite intelektualnih pravic, ki omogoča patentiranje ali drugačno prisvajanje bioloških organizmov ali njihovih lastnosti", in se zavzemajo za prosto izmenjavo razmnoževalnega materiala in izboljševanja kmetijskih sort ter pasem v skupno dobro. Država mora ustanoviti in vzdrževati genske in semenske banke ter druge načine ohranjanja za kmetijstvo pomembnih sort in pasem - tudi starih slovenskih sort in pasem -, so še prepričani. Rešitev za slovensko kmetijstvo vidijo v povečevanju njivskih površin (v primerjavi z gozdnimi) in ugotavljajo, da mora Slovenija doseči najmanj 80-odstotno stopnjo samooskrbe.

SDS: Odpadek kot industrijska panoga in ne breme
SDS se v prvem delu svojega programa, namenjenega kmetijstvu, posveča kritikam ravnanja trenutne vlade v odstopu glede samooskrbe. Sami predlagajo dva koraka: preusmeritev proračunskih sredstev v kmetijske panoge, ki so ključne za dvig samooskrbe, in spremembo razmerja med živinorejskim in poljedelskim deležem v proračunski podpori kmetijstvu. Rešitev za problematiko odlaganja odpadkov in (ponovno) uporabo surovin vidijo v sistemskem sodelovanju med državo in lokalnimi skupnostmi pri umeščanju odlagališč oziroma sortirnic odpadkov v okolje in v spodbujanju predelovalne industrije na področju odpadkov, ki v tujini že postaja pomembna industrijska panoga, pri nas pa je "odpadek breme".

Les vidijo kot izjemen naravni potencial, zato obljubljajo reformo sistema koncesij za upravljanje javnih gozdov, večjo uporabo lesa pri gradnji - predpisali bi uporabo lesa pri določenih tipih javnih objektov -, oživitev pohištvene industrije in uporabo odpadnega lesa za energetske potrebe. Spodbujali bodo razvoj manjših obratov za primarno predelavo lesa (žage) in oblikovanje okolja za vnovično vzpostavitev lesnopredelovalne industrije.

Verjamem: Slovensko kmetijstvo razvijati z evropskimi sredstvi
Tudi v stranki Verjamem izpostavljajo pomen trajnostnega razvoja, les kot pomemben gospodarski vir, dostop do čiste pitne vode in čistega zraka za vsakogar ter zdravo in varno hrano. Pomembno se jim zdi učinkovito in trajnostno upravljanje z gozdovi, učinkovitejše izkoriščanje lesa pa po njihovih ocenah lahko prinese nove zaposlitve. V želji po večji energetski neodvisnosti v stranki predlagajo vlaganje v raziskave za povečanje učinkovitosti proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov in spodbujanje učinkovitejše rabe energije.

Skrbi jih tudi samooskrba s hrano, zato menijo, da je treba pripraviti dolgoročno strategijo za povečanje stopnje samooskrbe in temu ustrezen pravni okvir, ob tem pa opozarjajo, da moramo slovensko kmetijstvo "nadzorovano in usmerjeno" financirati z evropskimi sredstvi. Potrošnikom bi dostop do lokalno pridelane hrane omogočili na lokalnih tržnicah, kmete bi povezali v zadruge in ustanovili lokalne zadružne trgovine. Predlagajo tudi spremembo sistema javnih naročil tako, da bo javnim ustanovam omogočal nakup lokalnih pridelkov.

ZaAB: Neposredna plačila naj bodo stalnica vsake kmetije
Za stranko Zavezništvo Alenke Bratušek so urejenost podeželja, čistost vodá, zadostna samooskrba in kakovostno upravljanje prioritete, ko gre za področji kmetijstva in okolja. Kot poglavitne težave izpostavljajo prenizko samooskrbo s hrano, premalo obdelovalnih površin in slab (oz. neobstoječ) sistem za reševanje izrednih razmer v kmetijstvu. Rešitve vidijo v pridobivanju neposrednih plačil, ki "morajo postati stalnica vsake kmetije", v usmerjenem razvoju družinskih kmetij in v kmečkem turizmu - z dodatno turistično ponudbo doma pridelanih kmetijskih izdelkov in vinogradništva se bo namreč po njihovem mnenju dvignila kakovost življenja tako pridelovalcev kot obiskovalcev.

Dotaknili so se tudi prevelike količine lesa, ki se je po žledolomu nenadoma znašla na trgu - rešitev vidijo v državnem podjetju, ki bo upravljalo državne gozdove in bo lažje priskočilo na pomoč lastnikom gozdov.

NSi: Kmet naj se sam odloči za vrsto obdavčitve
V NSi-ju temelj slovenskega kmetijstva vidijo v družinskih kmetijah, ki bi jim omogočili finančne spodbude za lažje delovanje, zavzemajo se tudi za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in socialno podjetništvo. Davčna politika mora biti po njihovem mnenju oblikovana tako, da bo kmete spodbujala in ne odvračala od kmetovanja - bodisi pavšalna bodisi po dejanskem dohodku, kmet pa naj se za obliko odloči sam.

Prepričani so, da je treba urediti sistem pomoči ob naravnih nesrečah (uvedli bi poseben vzajemni sklad) in spodbujati sistem neposrednih plačil. Da bi povečali stopnjo samooskrbe, bi več pozornosti namenili rastlinski pridelavi (oživljanje starih sort, pridelava povrtnin, izgradnja namakalnih sistemov in rastlinjakov).

Tudi oni v gozdarstvu vidijo pomembno panogo. Ugotavljajo, da so koncesijske dajatve prenizke, izračuni pa premalo pregledni in transparentni, Zavod za gozdove po njihovi oceni ni dovolj učinkovit, saj je preveč birokratski: "Treba je zagotavljati sonaravnost in ekologijo, vendar ne za ceno zaraščanja gozda, propadanja lesne mase in onemogočanja uspešnega gospodarjenja. Strah, da bi lastniki "izropali" slovenske gozdove, je povsem odveč." Kmečki turizem bi v NSi-ju razvijali tudi s podeljevanjem koncesij na področju lova.

SNS bi gradil elektrarne na Muri, prepovedal prodajo lesa v tujino in obdavčil tuje prevoznike
V SNS-u se, ko gre za obnovljive vire energije, zavzemajo za gradnjo pretočnih električnih central na Muri, obenem pa napovedujejo opustitev gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, nasprotujejo gradnji plinskih terminalov in vetrnih central. Pomemben vir električne energije je po njihovi oceni do zdaj praktično neizkoriščena lesna biomasa, zrak pa bi čistejši ohranili tako, da bi uvedli ekološki davek za avtomobilske prevoznike iz tujine. Nasprotujejo gensko spremenjeni hrani (tako njenemu uživanju kot sajenju) in zahtevajo strog nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Zavzemajo se za "popolno samooskrbo", ekološko pridelano hrano in ekoturizem. Kmetom bi pomagali tako, da bi odkupili njihov celoletni pridelek, jih spodbujali v sonaravno gospodarjenje na kmetijah in legalizirali konopljo. Predlagajo ponovno uvedbo letalske obrambe proti toči. Tudi v SNS-u kot pomembno panogo izpostavljajo gozdarstvo - zavzemajo se za trajnostno rabo gozdov, celovito uporabo lesa (ki ga bodo opredelili kot strateško surovino, katerega prodaja v tujino je prepovedana) in razvoj lesnopredelovalne industrije, vključno z odprtjem novih žag.

Piratska stranka: Les, vodo, sonce, veter naj upravlja država
Piratska stranka se zavzema za to, da bi država upravljala naravna bogastva, kot so les, voda, sonce, veter in geotermalna energija. Podrobnosti v njihovem programu ni, izpostavljajo le, da je treba les oz. njegove stranske produkte izkoristiti za ogrevanje in oskrbo z električno energijo.

Zeleni Slovenije: Zelena davčna reforma
Zeleni Slovenije vidijo tri prioritete (vodo, hrano in energetiko). Napovedujejo zeleno davčno reformo, s katero bodo ukinili nepremičninski davek in povečali davke za okoljsko onesnaževanje. Prepričani so, da mora Slovenija ohranjati naravne vire v svoji posesti - predvsem vodo, zemljišča in gozdove. Zavzemajo se za zapis pravice do pitne vode iz pipe v ustavo in obljubljajo pomoč malemu in srednjemu kmetu s subvencijami po oddanem pridelku in ne po količini obdelovalne zemlje.

LGS: Prehranska samozadostnost
V LGS-ju podpirajo ukrepe kmetijske politike za zagotavljanje prehranske samozadostnosti, s poudarkom na ekološki pridelavi hrane in "ukrepe za preprečevanje zaraščanja kulturne krajine in migracije podeželskega prebivalstva v urbane centre".

Enakopravni deželani: Prepoved GSO-jev
Stranka Enakopravni deželani - Naprej Slovenija opozarja, da Slovenija ne sme dovoliti sajenja semen gensko spremenjenih organizmov, niti njihove prodaje, lahko pa se uporabljajo v industrijske namene.

DeSUS za tokratne volitve ni pripravil posebnega programa, le izhodišča, ki izhajajo iz njihovega temeljnega programa.