Voditelji treh držav so se sešli v Karađorđevu, kjer sta se nekdanja predsednika Srbije in Hrvaške Slobodan Milošević in Franjo Tuđman pred krvavim razpadom nekdanje Jugoslavije dogovarjala o delitvi BiH-a. Tadić je pojasnil, da so kraj srečanja izbrali, ker hočejo dokazati, da želijo tri države ne glede na to, da imajo različna stališča do posameznih vprašanj, deliti skupno prihodnost. Foto: Reuters
Voditelji treh držav so se sešli v Karađorđevu, kjer sta se nekdanja predsednika Srbije in Hrvaške Slobodan Milošević in Franjo Tuđman pred krvavim razpadom nekdanje Jugoslavije dogovarjala o delitvi BiH-a. Tadić je pojasnil, da so kraj srečanja izbrali, ker hočejo dokazati, da želijo tri države ne glede na to, da imajo različna stališča do posameznih vprašanj, deliti skupno prihodnost. Foto: Reuters

Sprava oziroma skupen boj proti predsodkom, obsodba vseh vojnih zločinov in imenovanje storilcev teh zločinov so potrebni predvsem za Srbijo in BiH, so na srečanju v Karađorđevu ugotovili srbski predsednik Boris Tadić, vsi trije člani predsedstva BiH-a - Nebojša Radmanović, Bakir Izetbegović in Željko Komšić – ter turški predsednik Abdullah Gül.

"Naša obveza je premostiti prepad"
Državniki so sporočili, da so obračunali z duhovi preteklosti in da so se obrnili k prihodnosti. "V preteklosti so bile storjene velike napake, ki jih je težko premostiti, vendar je naša obveza premostiti ta prepad," je dejal Tadić in poudaril, da Srbija ne bo nikoli podprla referenduma, ki bi vodil do delitve BiH-a ali kakor koli postavil pod vprašaj ozemeljsko celovitost te države. Ponovil je, da Srbija spoštuje daytonski mirovni sporazum kot tudi ozemeljsko celovitost svojih sosed in da od njih pričakuje enako, kar zadeva Kosovo.

Člani predsedstva BiH-a so se na dvostranskem srečanju s Tadićem strinjali, da obtožnice za vojne zločine iz Srbije in Hrvaške za državljane BiH-a ustvarjajo politične težave, ter soglašali, da bi bilo treba o tem vprašanju pripraviti tristransko srečanje s Hrvaško.

Preko sodelovanja do rešitve težav
Prihodnost Balkana je v odpravi predsodkov, procesu sprave in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, so se strinjali voditelji. Balkan ni na robu, temveč v srcu Evrope, je poudaril Gül. Dejal je, da lahko Turčija prispeva k razvoju regije s svojimi velikimi izkušnjami in potenciali, ter izrazil upanje, da bodo vse tri države v prihodnosti "pod skupno kapo" EU-ja in zveze Nato, medtem pa bodo prek sodelovanja reševale skupna vprašanja.

Skupno sodelovanje pogoj za integracijo
Po koncu srečanja so se objavili skupno izjavo, v kateri so izpostavili, da "je proces evropskih integracij izrednega pomena in da je regionalno sodelovanje nujen predpogoj uspešnosti teh integracij". Dogovorili so se za medsebojno podporo na poti v EU, za povečanje gospodarskega sodelovanja in skupno udeležbo v infrastrukturnih projektih, ki so bistvenega pomena za vse države v regiji.

Med drugim so se dogovorili še za spodbujanje sodelovanja med izobraževalnimi, kulturnimi, znanstvenimi in športnimi institucijami ter za sodelovanje pri odpravi predsodkov v izobraževalnem sistemu, pa tudi za spodbujanje medverskega dialoga v regiji.