Evropski proračun financirajo trije viri: okoli tri četrtine proračuna prenosi iz nacionalnih proračunov na podlagi bruto nacionalnega dohodka, preostalo pa lastni viri EU-ja (carine in kmetijske dajatve), ki predstavljajo le malo nad 10 odstotkov prihodkov, in davek na dodano vrednost, ki pa ni nič drugega kot mehanizem za prenos določenih nacionalnih proračunskih sredstev na podlagi administrativno izračunane harmonizirane davčne osnove za posamezne članice. Foto: MMC RTV SLO
Evropski proračun financirajo trije viri: okoli tri četrtine proračuna prenosi iz nacionalnih proračunov na podlagi bruto nacionalnega dohodka, preostalo pa lastni viri EU-ja (carine in kmetijske dajatve), ki predstavljajo le malo nad 10 odstotkov prihodkov, in davek na dodano vrednost, ki pa ni nič drugega kot mehanizem za prenos določenih nacionalnih proračunskih sredstev na podlagi administrativno izračunane harmonizirane davčne osnove za posamezne članice. Foto: MMC RTV SLO

Komisija po pisanju časnika FT Deutschland možnosti za nov vir EU-ja vidi v posebnem EU-davku, ki bi ga plačevali davkoplačevalci, posebni dajatvi na letalski promet ali pa v davku na finančne transakcije. Poleg tega naj bi komisija predlagala, da bi se prihodki od dražb emisijskih kuponov v okviru prenovljene evropske sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov zlivali neposredno v proračun EU-ja in ne več v nacionalne proračune.

Članice proti davku, EU-ju se zdi zamisel "bolj privlačna kot prej"
Takšni zamisli pa so v času javnofinančnih težavah, varčevanja, uvedb reform in stabilizacije javnih financ ostro nasprotovale številne države članice EU-ja. A kot je za FT Deutschland povedal evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski, se jim zdi zamisel o krepitvi lastnih virov EU-ja s pomočjo posebne "evropske" dajatve bolj privlačna kot prej.

Slovenija bo predlog skrbno proučila
Iz Berlina so že sporočili, da Nemčija uvedbo posebnega EU-davka še naprej odločno zavrača. Kot je pojasnil vladni tiskovni predstavnik, odklonilno stališče delijo vse tiste države, ki so neto plačnice v bruseljsko blagajno. Nemčija vsebinsko ni proti nekaterim izmed predlaganih dajatev, temveč proti samemu konceptu "evropskega" davka. Slovenija bo predlog Evropske komisije, ko ga bo ta seveda predstavila, skrbno preučila in se do njega opredelila v okviru zasedanja finančnih ministrov EU-ja.

Lewandowski se sicer zaveda, da bi nekateri od teh predlogov povečali breme za državljane, zato pa v razpravi o prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 obljublja zadržanost pri izdatkih in prestrukturiranje proračunske porabe, tako da bo ta bolj razvojno in okoljsko usmerjena.