V Uniji je šest članic, ki nimajo zakonsko zagotovljene minimalne plače, temveč jo oblikujejo s pomočjo socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Ker pa je po mnenju komisije ta sistem boljši kot v državah, ki imajo zakonsko zagotovljeno minimalno plačo, je večina priporočil namenjena drugim 21 državam, med katerimi je tudi Slovenija.

Med temi državami je sicer ogromna razlika v višini minimalne plače – v Bogariji je z 312 evri najnižja in v Luksemburgu z 2142 evri najvišja. A komisar za delo in socialne pravice Nicolas Schmit je jasno poudaril: "Komisija ne obljublja niti nima nikakršnega namena niti pristojnosti, da bi uvajala enotno minimalno plačo v Uniji, saj bi to lahko imelo uničujoče posledice za nekatera nacionalna gospodarstva."

Schmit je dejal, da želi komisija le vzpostaviti osnovna merila, ki bi pomagala oblikovati primerno minimalno plačo. In dodal: "Članice bi morale pri oblikovanju minimalne plače upoštevati kupno moč, splošno raven bruto plač, rast bruto plač in produktivnost dela ter predvsem v kolektivna pogajanja bolj vključiti socialne partnerje."

Komisija tudi vzpostavlja nadzorni mehanizem, saj naj bi članice vsako leto poročale o oblikovanju minimalne plače.

Po podatkih Evropske komisije sicer med prejemniki minimalne plače prevladujejo ženske, skoraj 10 odstotkov prejemnikov minimalne plače pa se mora spopadati z revščino, ker minimalna plača zaposlenemu ne omogoča dostojnega življenja.