Komisija (EK) je svojo odločitev utemeljila na ugotovitvah, zapisanih v osnutku revizijskega poročila, ki ga je Slovenija prejela 20. januarja. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko in urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance pa sta, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, v dopisu komisiji že izrazila začudenje nad njeno odločitvijo.

Slovenija namreč ni imela predhodnega zagovora glede ugotovitev iz osnutka, saj prevoda osnutka poročila v slovenskem jeziku še niso prejeli. Pravila pa določajo, da lahko država članica zagovor poda v dveh mesecih po prejemu prevedenega osnutka.
EK pozivajo, naj počaka
Kljub temu je komisija prekinila plačilo za štiri vmesne zahtevke za plačilo, prejeto decembra lani v znesku 185 milijonov evrov. Zato je Slovenija izrazila nestrinjanje z odločitvijo in poudarila, da se revizijski organ ne strinja z nekaterimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. Slovenija je zato pozvala komisijo, da počaka do konca postopkov, povezanih z revizijskim poročilom.

EK so tudi pozvali, da ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil, ki sicer od komisije že zamujajo, pomeni resno likvidnostno nevarnost, ki bo povzročila nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do upravičencev do sredstev evropske kohezijske politike.

EK: Standardni postopek, težave bomo rešili
Po pojasnilih EK-ja so ustavili izplačila, ki se nanašajo na operativna programa regionalna politika in konkurenčnost. Izplačila so ustavili, ker so ocenili, da obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov ter da sistem javnega naročanja včasih ne deluje povsem odprto in pregledno, je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler.

S slovenskimi oblastmi so v stiku, predstavniki komisije pa bodo prihodnji teden tudi na obisku v Sloveniji in omenjena težava bo ena ključnih točk pogovorov. Hkrati menijo, da bo težavo mogoče rešiti v nekaj tednih, če bodo slovenske oblasti upoštevale pomisleke komisije glede sistemskih in finančnih vidikov.

"To ne pomeni, da so bile goljufije, niti to ne pomeni, da ne bomo ugotovili nobene goljufije. A to je druga zgodba," je dodala. Za sprostitev izplačil mora Slovenija sodelovati s komisijo pri iskanju rešitev ter zagotoviti ustrezne sistemske in finančne popravke, h katerim je komisija pozvala v pismu, ki ga je poslala slovenskim oblastem ob ustavitvi izplačil. To ne pomeni nujno izgube denarja, temveč je lahko rešitev prenos sredstev na druge, neproblematične projekte, je pojasnila Wheelerjeva. Kolikšni bodo finančni popravki, je po njenih besedah še stvar razprave.