Kako in koliko časa potekajo priprave UKOM-a na predsedovanje?
Projektna skupina, ki je določila organizacijsko strukturo projekta predsedovanja, je skupino KOMP, skupino, ki se ukvarja s komunikacijo in promocijo, vključila že v tisto osnovno shemo leta 2005.

Slovenija/Bruselj, kako bo predstavljanje stališč predsedstva razdeljeno?
Pripravila se je delitev dela med prestolnico in evropsko prestolnico. Vse strateške odločitve sprejema Ljubljana, medtem ko operativno oziroma vsakodnevno vodenje predsedovanja izvaja Bruselj. Po enakem sistemu bo šlo tudi komuniciranje z javnostmi. Vse dejavnosti predsedujočega, torej slovenskega premierja, bo predstavljal uradni govornik iz Ljubljane, na preostale teme in vprašanja novinarjev, ki se bodo pač vsakodnevno pojavljala, pa bosta odgovarjala uradna govornika v Bruslju.

Kje pričakujete najtežjo bitko, če lahko tako rečem, oziroma na katere zaplete se najbolj pripravljate?
Glavne teme bodo tiste, ki bodo na obeh Evropskih svetih. To sta energetsko- okolijski sveženj in lizbonska strategija. V okviru teh dveh nalog nas čaka precej usklajevanja. Treba bo razdeliti bremena zmanjševanja CO2 po državah članicah. Treba bo določiti neko formulo uporabe obnovljivih virov in biogoriv. Treba bo določiti nove smernice lizbonske strategije. To so teme, ki zadevajo vse države in tukaj bo tudi največ zanimanja. Potem so tu še zunanjepolitične teme. Vprašanje Kosova bo polnilo dnevne rede zunanjih ministrov,

Menite, da je »zgolj« vedejevstvo v vašem primeru dovolj za tako zahtevno nalogo?
Vedejevstvo traja, dokler se ne izbere novega direktorja na razpisu. Moj mandat traja za zdaj do 15. decembra. Pristojnosti, ki jih ima direktor, ima tudi v. d. direktorja. To je zgolj neki formalni status.

Kako se boste spopadali, kot je rekel premier, z nenehnimi vprašanji novinarjev o beloruskosti Slovenije, cenzuri v medijih in romskih kampih med predsedovanjem?
Gre za velik problem, ki se ga verjetno ne zavedajo vse politične opcije. Tu bi kazalo še enkrat razmisliti, ali imajo vse te politično motivirane dejavnosti smisel za ugled Slovenije ali ne. Menim, da bi morala pri tem vprašanju skupaj stopiti politična in druga javnost. Šele potem se lahko nadejamo, da bomo uspešno predsedovali. Če se bomo na vsakem koraku srečevali s takimi vprašanji, bo več porabe časa na temu, kot dejansko na vsebinah. Na primer: Še danes govorimo o padcu referenduma o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem, medtem ko kakšnim pomembnejšim temam ne posvečamo pozornosti. Šele zdaj, ko je EU-ju uspelo doseči soglasje o reformni pogodbi, lahko pridejo na dnevni red pomembnejše teme, ki pa se dotikajo vsakega posameznega državljana. Isto je tukaj. Dokler bomo morali o tem nenehno razpravljati in razlagati, da to ni res, manj bo časa za realne izzive EU-ja v času modernizacije.

Bo vaša naloga tudi čiščenje domnevno omadeževanega ugleda naše države?
Zagotovo bo to stalnica, s katero se bo treba ukvarjati. Odvisno je samo, kako se bo naprej razvijala. Ali bo ta tema še naprej neka notranjepolitična slovenska bitka ali pa bo uspelo opoziciji preseči to stopnjo opozicijskega boja.

Zdaj smo v izdaji uglednega nemškega finančnega časopisa opisani le še kot ruski, in ne več kot beloruski ...
Če ste pozorno prebrali ta članek, ste lahko videli, da so izjave tistih Slovencev, ki jih potem takšne, ki kažejo Slovenijo v zelo slabi luči in jaz ne vem, komu je v interesu, da v tako uglednem časopisu podajajo izjave, ki nikomur ne koristijo.

Koliko ljudi bo delalo za predsedovanje na vašem področju?
UKOM ima zelo omejene človeške resurse. Samo s predsedovanjem se bo ukvarjalo 20 ljudi, skrbijo pa za tuje medije, za sistem hitrega obveščanja uradnih govorikov po različnih vladnih službah. Nekaj ljudi namreč nenehno bdi nad svetovnimi agencijami in potem v realnem času pošilja informacije, kaj se je zgodilo, vse uradom. Potem je še redno spremljanje časopisov doma in v tujini in naloge uradnega govornika, v bistvu gre za sporočanje izjav in stališč predsedujoče države drugim državam članicam. Večinoma bo šlo to prek spletnega mesta.

Imate pomoč iz tujine, kakor, denimo, drugi uradi?
Mi smo imeli pri finalizaciji spletnega mesta tukaj nemškega predstavnika, ki nam je pomagal pri pripravi spletnega predsedovanja. Torej, kako najbolje predstaviti posamezne teme, kako učinkovito izrabiti to spletno stran in razložiti, kako med predsedovanjem reševati morebitne težave. Poleg tega imamo več obiskov ljudi, ki so se z uradnim govorništvom srečevali med predsedovanjem Nemčije, Portugalske. Gre za posvetovalne obiske, tuje znanje je v veliko pomoč. Na koncu pa bomo seveda prepuščeni sami sebi.

Podpisana bo nova reformna pogodba, kako boste ljudem predstavili vsebino?
Pogodba v prvi fazi ne bo vplivala na način dela slovenskega predsedovanja, bo pa zelo pomembna naloga spremljanje ratifikacije reformne pogodbe med članicami, kar je tudi ena izmed prioritet. Mi bomo veliko časa porabili s predstavitvijo tega, kaj dejansko prinaša, kje so njene prednosti in kaj to pomeni. Ti učinki se bodo začeli kazati šele po letu 2009 in bodo šele tiste predsedujoče države kazale: »Vidite, to pa je rezultat pogodbe.« Naša najpomembnejša skrb je, da vam bo v teh pol leta uspelo maksimalno vplivati na države članice, da z ratifikacijo pohitijo.

Očitalo se je, da je bila ustavna pogodba premalo vsebinsko predstavljena ljudem, tudi sredstev je bilo malo na voljo za njeno predstavitev, medtem ko je bila pa potrjena zelo hitro. Politiki pravijo, da nova reformna vsebuje 90 odstotkov stare. Ali to pomeni, da bodo nove predstavitve ali ne?
Javne debate so bile tudi glede ustavne pogodbe. Več okroglih miz je bilo v Centru Evropa, a je bil obisk majhen. Realno se je treba zavedati, da gre za 300 strani za povprečnega državljana neprebavljivega besedila. Kar mora povprečni državljan spoznati, pa je to, kaj prinaša in na katerih področjih bo pogodba izboljšala delovanje EU-ja. Vendar pa povprečni državljan tega ne verjame, dokler tega ne vidi. Ko bo dejansko začela veljati in se bo začelo premikati, saj bodo odločitve bolj učinkovite, bo opazna razlika, saj življenje v EU-ju neposredno vpliva na življenje vsakega posameznika. Delati neki blazen medijski projekt pa nima smisla, ker kdor je ta dokument v roke prijel, ga je po prvi strani dal na stran.

Urad torej za to ne bo namenil sredstev?
Ne, urad ne bo namenil sredstev, ne bo se šel propagandne kampanje za pogodbo.

Vas ne skrbi, da je proevropskost Slovencev morda le pasivno nekritična?
Ne vidim, v čem je problem, če je nekdo za. V Sloveniji se vse večkrat vzpostavlja vzdušje, da je pravilno, če je nekdo proti. Da je to znak demokratičnosti. Dejstvo je, da je EU Sloveniji prinesel veliko dobrega in če prinese veliko dobrega, zakaj bi bil proti.

Mitja Kandare