Odstranjevanje človeških iztrebkov nasploh ni najbolj ekološko – v običajnem stranišču na splakovanje po povprečno 30 km dolgi poti do čistilne naprave porabimo okoli 6 litrov vode. Odpadna straniščna voda se nato pomeša še s kemikalijami iz gospodinjstev in industrije. Kompostna stranišča za delovanje ne potrebujejo vode in kemikalij, usmerjena so trajnostno, saj se iztrebki kompostirajo in se zato lahko uporabijo za gnojenje.

Kompostna stranišča so najbolj pogosto postavljena v različnih eko vaseh, narašča pa tudi uporaba v eko kampih in na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, nasploh pa v naravi. Zanje se odloča tudi vedno več lokalnih samouprav, ki jih postavljajo v mestne parke in na športne površine. To so tudi pogosti odjemalci ekoloških kompostnih stranišč Kakis, ki nastajajo v Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev. Kaj pa kompostno stranišče sploh je, razloži generalni direktor David Kodarin: "Namesto da potegnemo vodo, dodamo žagovino. Ta izsuši blato in pospeši proces razkrajanja. Pomembno je tudi, da se voda in blato ločujeta, zato smo v našem stranišču naredili poseben sistem filtrov in s pomočjo gravitacije vodo spustimo v zrakotesen rezervoar. Nato izločke posipamo z žagovino in tako preprečujemo slabe vonjave."

Kompostnik, v katerega se nabirajo izločki in dodaja žagovina, je mogoče pri Kakisu preprosto zamenjati in nato uporabiti. V kompostniku se namreč procesi razgradnje pospešijo. Ko kompostnik izvlečemo, kompost že nastaja. Večjim podjetjem nudijo možnost, da kompostnik odpeljejo in ga odpeljejo v lastno kompostarno, kjer se predela. A kompostnik lahko popolnoma preprosto izprazni posameznik tudi doma. Blato lahko kompostira na poseben sonaraven način brez uporabe energije ali kemikalij. Po 12 mesecih nastane organsko gnojilo, ki ga lahko uporabi predvsem za okrasne rastline. S kompleksnejšim procesom se da ta kompost uporabiti tudi za vrtne rastline, pri tem pa je treba biti previden, saj vsebujejo človeški odpadki tudi patogene snovi.

V podjetju razvijajo postopek izdelave briketov za biomasne peči, saj ima blato visoko energetsko vrednost in je lahko tudi vir toplote. David Kodarin dodaja, da želijo ponuditi predvsem boljšo rešitev za uporabnika: "Želeli smo, da je stranišče lično in da ga bo uporabnik rad uporabljal. Ugotovili smo, da je zanje pomembna večja notranjost, naravna svetloba, zračnost in zato smo vse to vgradili v končni dizajn."

Za razvoj kompostnih stranišč so dobili finančno podporo Evropske unije, nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada in programa Climate kick. Takšna stranišča že stojijo v različnih slovenskih krajih – v Novi Gorici, Murski Soboti, Polzeli, Črnomlju, Hočah, Ankaranu, Ljubljani in na Nizozemskem. Zdaj razvijajo notranje kompostno stranišče, ki bo primerno tudi za končnega zasebnega uporabnika za domove, vikende in podobno.