Spletni giganti plačujejo občutno nižji davek. Foto: Reuters
Spletni giganti plačujejo občutno nižji davek. Foto: Reuters
Juncker verjame, da bodo dosegli soglasje. Foto: Reuters


Kritiki menijo, da spletna podjetja, kot sta Google ali Facebook, v EU-ju plačujejo premalo davka s preusmerjanjem dobičkov v države z nizko davčno stopnjo, kot sta Luksemburg in Irska. EU je zagrozil, da bo ukrepal kar sam, saj ne misli več čakati, da bi najbogatejše države sveta sklenile dogovor o tej temi.

"Menimo, da je treba v digitalnem sektorju plačati davek, kjer je to potrebno, online ali offline," je dejal Juncker na novinarski konferenci po vrhu EU-ja v Estoniji. "Komisija bo prihodnje leto predlagala nova pravila o poštenem in učinkovitem obdavčevanju, ki zagotavlja pravno gotovost in enake pogoje za vse."

EU in brexit
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bo EU oslabljen, če privoli v pogovore o prihodnjih trgovskih odnosih z Veliko Britanijo, preden se dorečejo pogoji izstopa iz Unije. "Če privolimo v pogovore o življenju po brexitu, bomo odprli 27 razprav glede prihodnosti, ki bi EU korenito slabile. Zato je izbrana metoda dobra," je odgovoril Macron na vprašanje, zakaj ni EU omehčal pogajalskega pristopa, ki frustrira London.

Juncker verjame v soglasje
Države EU-ja se sicer ne strinjajo glede tega, kako točno bi se moral digitalni sektor obdavčiti, a Juncker verjame, da bodo dogovor dosegli.

Manjše članice, kot sta prej omenjena Irska in Luksemburg, kjer ima sedež kar nekaj spletnih podjetij, so zaskrbljene, da bodo davki oslabili njihovo konkurenčnost brez rešitve. "Ljudje se pritožujejo, zakaj nimamo evropskega Googla, evropskega Facebooka, evropskega LinkedIna, a če hočeš te stvari v Evropi in če hočeš, da tovrstna podjetja prinašajo dobiček v Evropi, trga ne moreš doseči z močno obdavčitvijo in ostro regulacijo," je dejal irski premier Leo Varadkar.

Ločena pobuda?
Da bi uvedli davčno reformo, je potrebno soglasje med EU-članicami, čeprav Evropska komisija razmišlja tudi, da bi glede davčnih vprašanj članicam odvzela pravico do veta, čemur Irska ostro nasprotuje.

Italijanski premier Paolo Gentiloni po drugi strani pravi, da bi morale države, ki se strinjajo, da morajo spletne multinacionalke plačati več davka, sprožiti ločeno pobudo, ki omogoča, da članice, če je teh najmanj deset, same uvedejo davek.

Po oceni Komisije spletna podjetja plačujejo 10 odstotkov davka, medtem ko druga podjetja plačujejo po 23 odstotkov davka.