Li Kečjang, Donald Tusk in Jean-Claude Juncker želijo utrditi odnose med Evropsko unijo in Kitajsko. Foto: Reuters

Tudi kitajski premier Li Kečjang je poudaril, da izjava jasno opredeljuje cilje, ki so v interesu obeh strani.

"Pogajanja so bila težavna, a na koncu plodna. Uspelo nam se je dogovoriti o skupni izjavi, ki utira pot partnerstvu, ki temelji na vzajemnosti," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Tusk je poročal o "preboju", ker je Kitajska prvič privolila v sodelovanje z EU-jem glede vprašanja industrijskih subvencij, ki bi po prepričanju Unije morale biti ključni del reforme Svetovne trgovinske organizacije (WTO). EU kitajski strani očita nepošteno podporo domačim podjetjem.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je pozdravil izrecen dogovor o tem, da ne sme biti prisilnih prenosov tehnologije v zameno za naložbe. EU je namreč lani sprožil postopek pred WTO-jem proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine. Ko evropska podjetja pridejo na Kitajsko, so namreč kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije.

Vzajemno partnerstvo EU in Kitajske

Predsednik Komisije, ki je izpostavil tudi dogovor o vzpostavitvi procesa za odpravo ovir za dostop do trga, je dogovor vrha opisal kot "velik korak v pravo smer", a opozoril, da zaveze ne štejejo nič, če se ne uresničijo.

Kitajski premier Li je prav tako poudaril pomen skupne izjave, ki da ni splošna, temveč jasno opredeljuje cilje v skupnem interesu. "Dobra je tako za Kitajsko kot za enotnost EU-ja," je dejal.

Pred vrhom so v Bruslju zniževali pričakovanja in izpostavljali vprašljivost skupne izjave. Kitajska naj bi namreč zavračala zagotovila za vzajemnost glede dostopa do trgov, ki jih je zahteval EU.

Spodbujanje skupnih interesov

EU se trudi s Kitajsko vzpostaviti odnos, ki bi temeljil na spodbujanju skupnih interesov na svetovnem odru, zlasti v času izolacionistične politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki spodkopava multilateralizem, ter tudi na bolj vzajemnem gospodarskem odnosu. Juncker je poudaril, da dogovor vrha potrjuje odločenost obeh strani, da ubranita svetovno ureditev, ki temelji na skupnih pravilih.

Napetosti med EU-jem in Kitajsko povzroča tudi zavedanje, da Kitajska prek gospodarskih naložb v strateško infrastrukturo, sektorje in tehnologije uveljavlja geostrateške interese. Unija med drugim opozarja, da bi lahko sodelovanje kitajskega Huaweija pri gradnji omrežij 5G po Evropi ogrozilo nacionalno varnost. Kitajska podjetja namreč morajo sodelovati z obveščevalno službo. Foto: Reuters

Kitajska, ki jo EU opisuje kot "sistemsko tekmico", je druga največja trgovinska partnerica Unije, medtem ko je Unija največja trgovinska partnerica Kitajske. Dnevno izmenjata za več kot milijardo evrov blaga.

Opredeljevanje odnosa s Kitajsko je za EU težavno tudi zaradi različnih pristopov članic, ki jih s to azijsko velesilo vežejo različno tesne vezi.

V Dubrovniku srečanje 16+1

Vrhu EU-ja in Kitajske v Bruslju bo v četrtek v Dubrovniku sledilo srečanje v okviru pobude 16+1, ki vključuje vzhodne in srednjeevropske članice, tudi Slovenijo.

Premier Marjan Šarec je nedavno v Bruslju poudaril, da vrh v Dubrovniku nikakor ne pomeni ustvarjanja neke posebne politike, drugačne od politike EU-ja, a opozoril, da so izhodišča majhnih in velikih članic pač drugačna, saj velikost vpliva na to, kako se država pogovarja z velesilami. Poleg tega sta dve ustanovni članici Unije, Italija in Luksemburg, nedavno podpisali dogovor s Kitajsko glede sodelovanja v okviru velikega kitajskega projekta nove svilne poti ‒‒ En pas, ena pot.

Vrh je pomemben tudi v okviru ameriško-kitajskih trgovinskih pogajanj, o katerih viri pri EU-ju pravijo, da je ključno zagotoviti, da bo kakršen koli dogovor skladen s pravili WTO-ja in da ne bo škodil evropskim podjetjem.