Spremembe bodo omogočile pacientom, ki se v matični državi soočajo s predolgimi čakalnimi dobami, da si zdravljenje uredijo v ostalih članihca Evrospske unije. Foto: EPA
Spremembe bodo omogočile pacientom, ki se v matični državi soočajo s predolgimi čakalnimi dobami, da si zdravljenje uredijo v ostalih članihca Evrospske unije. Foto: EPA

Nova zakonodaja med drugim opredeljuje pogoje za povračilo stroškov in predhodne odobritve storitev. Nova pravila mora uradno potrditi še Svet EU-ja, nato pa jih bodo morale države članice v dveh letih in pol prenesti v svojo zakonodajo. Minister za zdravje Dorijan Marušič je junija lani, ko so ministri držav članic dosegli dogovor o tem, izrazil pričakovanje, da bo Slovenija nova pravila v svojo zakonodajo prenesla leta 2014.

Pravila določajo, da so evropski državljani lahko upravičeni do povračila stroškov za zdravstveno varstvo v drugi državi članici, če bi za tako storitev in z njo povezane stroške dobili povračilo tudi v svoji državi. Znesek povračila lahko sega do višine stroškov, ki bi jih sicer povrnila država zdravstvenega zavarovanja, če bi bila storitev zagotovljena na njenem ozemlju, ne sme pa prekoračiti dejanskih stroškov.

Za nujne primere ostaja evropska kartica
Zdravstvena blagajna bo lahko uvedla sistem predhodne odobritve za povračilo stroškov tistih zdravljenj, ki zahtevajo prenočitev v bolnišnici ali uporabo visoko specializirane in drage medicinske opreme.

Nova pravila veljajo samo za bolnike, ki aktivno poiščejo zdravljenje v tujini. Za nujne zdravstvene storitve med potovanjem v tujini ostaja v veljavi sistem evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.

Čezmejno zdravstveno varstvo je lahko izbira za tiste, ki imajo v svoji državi članici predolge čakalne vrste za določene posege ali pa tam ni dovolj ustreznih specialistov. Koristno je lahko tudi za prebivalce obmejnih območij, ki imajo ustrezne zdravstvene ustanove v tujini bližje kot v svoji državi.

ZZZS: Leta 2009 tisoč zdravljenj Slovencev v Uniji
V letu 2009 je bila v Sloveniji omogočena napotitev na zdravljenje, pregled ali preiskavo v tujino v 614 primerih. V okviru teh napotitev je bilo odobrenih tudi 297 diagnostičnih primerov. Največ zavarovancev je bilo v letu 2009 napotenih v Avstrijo, Nemčijo in Švico. Na tej podlagi je ZZZS v tem letu za napotitve v tujino plačal dobrih 1,3 milijona evrov, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.