Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem so govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu. Foto: Radio Prvi
Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem so govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu. Foto: Radio Prvi

Ali ti ustvarjajo resničnost ali so le njen odsev? Kakšno je poslanstvo javnih medijev? Katera vrednota prevlada – pravica do svobode govora ali pravica do enakosti in človeškega dostojanstva? In zakaj klikamo na lažne novice?
Lažne novice
Liberty Writers News je spletna stran z lažnimi novicami, ki sta jo leta 2015 - z željo po zaslužku - ustvarila Paris Wade in Ben Goldman. Danes zaradi klikanja bralcev na njune senzacionalistične, napihnjene in izmišljene, lažne novice (večina jih je v podporo novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu) zaslužita na tisoče dolarjev na mesec. Na Facebooku imata več kot milijon 300 tisoč sledilcev, na Twitterju več kot 40 tisoč. Sama sta se sicer opredelila za "liberalca" in sta na prejšnjih volitvah obakrat volila demokrata Baracka Obamo. Drugi primer je še bliže – v Makedoniji je cela vas živela od prodajanja oglasov na portalih z lažnimi novicami o Donaldu Trumpu med ameriško predsedniško kampanjo.

Agencija Evropske unije za temeljne pravice svari pred tem, da smo ljudje (in tudi mediji) zmeraj bolj odvisni od spleta kot glavnega vira informacij. Svetovni splet omogoča hitro razširjanje nepreverjenih izjav, ki lahko spodbujajo k sovraštvu. Glavna razlika z dozdajšnjimi oblikami lažnih vesti, cenzure ali prikrivanja v medijih je v tem, da se lažne novice hitro širijo po družbenih omrežjih, ki svoje uporabnike/bralce izberejo prav na podlagi njihovih prepričanj in interesov. Izkazalo se je namreč, da ljudje radi beremo in delimo besedila, ki se ujemajo z našimi prepričanji in potrjujejo naše stereotipe, ideje in strahove. Lažne novice so postale sredstvo politične manipulacije in ekonomske preračunljivosti. Zakaj ljudje laže verjamemo tistemu, kar se sklada z našimi lastnimi prepričanji? In kdo je odgovoren za razširjanje laži – avtorji, ki jih objavijo, ali omrežja, podjetja (Facebook, Twitter), ki ponujajo možnost objave?

Sovražni govor
A tudi pri klasičnih medijih lahko zasledimo pristranskost. Kako na vsebino in poročanje vplivajo lastniki, želja po dobičku, politika in novinarska etika? Vplivi prihajajo od vsepovsod - kakšno je torej poslanstvo množičnih medijev in novinarjev?

V zadnjem času, ko so mediji, družbena omrežja in celo nacionalni parlamenti (pa tudi Evropski parlament) polni izjav in govorov, ki nekatere ljudi ali skupine označujejo za manjvredne ali konfliktne, je vprašanje o poslanstvu in vlogi javnih medijev še kako aktualno. Tudi Agencija EU-ja za temeljne pravice je v svojem novembrskem prispevku na temo temeljnih pravic opozarjala na vedno manj spoštljive razprave v javnem diskurzu.

Sovražni govor temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi zaradi njihove pripadnosti določeni skupini, njegov namen pa je ljudi prestrašiti ali/in razčlovečiti. A čeprav je njegova strokovna definicija jasna in je opredeljen kot kaznivo dejanje, je v vsakdanjem življenju in v javnih diskurzih včasih težko določljiv, saj ima vsak človek svoja merila.

  • Po oddaji na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu poteka spletna debata o medijih. Svoja razmišljanja lahko do ponedeljka zjutraj na njej delijo vsi dijaki, ki jih zanimajo evropske teme.
  • Finalna oddaja in hkrati zaključna prireditev 4. sezone projekta Gymnasium.eu bo 12. aprila, od 20. do 22. ure, v Hiši Evropske unije v Ljubljani.

.

Pravica do svobode govora vs. pravica do človeškega dostojanstva in enakosti
"Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev pod njihovo pristojnostjo, ne vsebujejo spodbujanja nestrpnosti na podlagi rase, spola, vere ali narodnosti," je zapisano v 6. členu Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. A v vseh konvencijah, pogodbah in direktivah, kjer so omenjeni spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država ter spoštovanje človekovih pravic (vključno s pravicami pripadnikov manjšin), sta zagotovljeni tudi pravica do svobode izražanja in pravica do informiranja. Evropska unija si prizadeva za svobodo, neodvisnost in pluralnost medijev, saj je medijska pluralnost varuhinja demokracije, svoboda izražanja pa osnova demokratičnih vrednot Evropske unije. Katera vrednota je mladim bolj pomembna, kateri dajejo prednost? Je mnenje, ki je nestrpno, žaljivo, sovražno, sprejemljivo v imenu pravice do svobodnega izražanja? Kaj je meja med izražanjem lastnega mnenja in sovražnim govorom? Kako se boriti proti sovražnemu govoru, kako proti lažnim novicam? Kakšno nalogo in poslanstvo imajo mediji sami? O tem so govorili dijaki iz Novega mesta in Želimelj v drugi polfinalni terenski oddaji Gymnasium.eu.