Evroposlanci v pismu Boruta Pahorja prosijo, da s svojo avtoriteto, ki jo predsedniku republike daje ustava, naredi vse za umiritev situacije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Evroposlanci v pismu Boruta Pahorja prosijo, da s svojo avtoriteto, ki jo predsedniku republike daje ustava, naredi vse za umiritev situacije. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Resnost situacije kliče po tem, da vsi, vključno s predsednikom Republike Slovenije kot institucijo, ki po ustavi predstavlja vse državljanke in državljane, storimo vse za umiritev strasti ter za družbeno ozračje dialoga, spoštljivo izraženega nestrinjanja in kritike," so Milan Brglez, Franc Bogovič, Tanja Fajon in Ljudmila Novak zapisali v pismu predsedniku Borutu Pahorju. Menijo namreč, da bi bile lahko ob stopnjevanju aktualnih razmer ogrožene ne le človekove pravice posameznikov in družbena kohezija, temveč bi lahko dogajanje v državi ogrozilo tudi delovanje države.

Slaba psihosocialna kondicija države in rastoča nestrpnost pa sta tudi slabi popotnici slovenskemu predsedovanju Svetu EU-ja, opozarjajo. "Ne zgolj zato, ker bi ogrožali kredibilnost in ugled naše države, temveč predvsem zato, ker nas kot družbo oddaljujeta od temeljnih evropskih vrednot in evropskega načina življenja, ki ga pooseblja spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic," so pojasnili.

Omenjeni štirje evropski poslanci ugotavljajo, da se je položaj med pandemijo covida-19 dodatno poslabšal. Obžalujejo, da smo sredi spopadanja s pandemijo prišli do trenutka, v katerem po njihovih besedah ni mogoče prezreti strme rasti nestrpnosti – tako verbalne kot fizične. Menijo, da nas je ta vidik krize s svojo razsežnostjo presenetil in ujel nepripravljene ter da nimamo pravega odgovora na porast nasilja v družinah in skupnostih. Izpostavljajo pa tudi druge posledice epidemije na različnih področjih.

"Politikom in politiki ne sme biti dovoljeno vse"

Kot izpostavljajo štirje slovenski evroposlanci, se tudi premalo in ne dovolj odkrito pogovarjamo o verbalni nestrpnosti. "O grožnjah posameznikom, njihovim družinam, mazanju pročelij, spodbujanju nestrpnosti proti verskim skupnostim, o vseh drugih oblikah nestrpnosti, ki ste jih gotovo zasledili tudi sami, premalo razpravljamo, predvsem pa še nismo sprejeli nobenih ukrepov," so v pismu opozorili predsednika republike. Dodali so, da je deklarativno obsojanje teh dejanj vsekakor primerno, a je premalo za to, da bi družbeno ozračje umirili.

"Priznati si moramo, da tudi politika sama, z načinom svojega delovanja, prispeva k številnim napetostim, namesto da bi prispevala k pomiritvi. Naloga politike in politikov je iskanje najboljšega modela za razvoj družbe in države. Da pa je lahko politika pri tem uspešna, mora spodbujati k dialogu, predvsem pa se mora samoomejevati. Politikom in politiki ne sme biti dovoljeno vse. Nasprotno – politikom in politiki mora biti dovoljeno manj, kot je dovoljeno prebivalkam in prebivalcem," so zapisali.

"Zato moramo vsi narediti več, da politika na Slovenskem preneha biti boj in postane tekmovanje konceptov in vsebinskih rešitev," so prepričani. Kot so dodali, pa iz lastne izkušnje vedo, da se da v politiki postopati na spoštljiv in dialoški način, čeprav so si svetovnonazorsko različni in zagovarjajo drugačne vrednote, mišljenje, pravice in omejitve.