Pri Grčiji so se v razpravi osredotočili na neodvisnost pravosodja, korupcijo ter na vohunjenje za novinarji in političnimi nasprotniki.

Med drugim je grška obveščevalna služba več mesecev prisluškovala evropskemu poslancu Nikosu Andrulakisu iz vrst opozicijskih socialistov. Grški premier Kiriakos Micotakis je sicer priznal, da je državna obveščevalna služba spremljala Andrulakisa, vendar je odločno zanikal, da bi država kupila ali uporabljala vohunsko opremo Predator.

Afera v povezavi s hekerskimi napadi na mobilne telefone politikov je lani izbruhnila tudi v Španiji. Vohunska programska oprema naj bi bila med drugim aktivirana na telefonu premierja Pedra Sancheza, vohunili pa naj bi tudi za zagovorniki katalonske neodvisnosti.

Evropski poslanci so se poleg tega v razpravi osredotočili še na neodvisnost španskega pravosodja in zastoj pri imenovanju članov tamkajšnjega sodniškega sveta.

Glede Malte pa so se mnenja kresala predvsem o boju proti korupciji ter preiskavah in sojenjih, povezanih z umorom novinarke Daphne Caruana Galizia, so sporočili iz parlamenta.

Resolucijo o stanju vladavine prava v teh treh državah bo Evropski parlament obravnaval na plenarnem zasedanju sredi aprila.

V razpravi so sicer poslanci pozdravili spremljanje razmer na področju vladavine prava, ki ga izvaja komisija v okviru letnih poročil. Ob tem so zahtevali več političnega poguma in pripravo ukrepov, namenjenih odpravi pomanjkljivosti, predvsem v državah, kjer se stanje ne izboljšuje oziroma je nazadovanje namerno.

To so poudarili tudi v danes sprejeti resoluciji o poročilu o vladavini prava. Naslednje poročilo bo predvidoma objavljeno julija.