"Odkar smo ji podelili status kandidatke, je Bosna in Hercegovina naredila občudovanja vredne korake naprej. V nekaj več kot enem letu je naredila večji napredek kot v celotnem desetletju," je v Strasbourgu povedala von der Leyen.
Pri tem je poudarila polno uskladitev BiH-a z evropsko zunanjo in varnostno politiko. Po njenih besedah pa Sarajevo sprejema tudi pomembne zakone, med drugim o preprečevanju nasprotja interesov, o boju proti pranju denarja ter o preprečevanju financiranja terorizma.
Prav tako izboljšuje t. i. upravljanje migracij, saj je BiH pripravljen na začetek pogajanj o sodelovanju z evropsko agencijo Frontex.
"Seveda bo potreben dodaten napredek, da se bo lahko pridružila naši Uniji. Vendar pa ta država kaže, da lahko izpolni pogoje za članstvo in upe državljanov po pridružitvi naši družini. Zato bomo danes Svetu EU-ja priporočili začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino," je poudarila predsednica komisije.
Dodala je, da je sporočilo, ki prihaja iz BiH-a, jasno, zato mora biti jasno tudi sporočilo EU-ja. "Prihodnost Bosne in Hercegovine je v naši Uniji," je dejala in požela aplavz evropskih poslancev in poslank.
Evropska komisija je sprejela poročilo o napredku BiH-a na poti v EU, ki bo podlaga za odločanje o začetku pristopnih pogajanj na zasedanju voditeljev držav članic konec prihodnjega tedna. Še pred tem bodo poročilo prihodnji torek obravnavali ministri članic EU-ja za evropske zadeve.
BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložil februarja 2016. Evropska komisija mu je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih moral izpolniti za status kandidatke. Čeprav BiH pogojev še ni izpolnil, mu je EU decembra 2022 v kontekstu vojne v Ukrajini vseeno podelil status kandidatke.
V BiH-u pozdravili napoved predsednice komisije
Politični voditelji v BiH-u so že pozdravili napoved priporočila za začetek pristopnih pogajanj z BiH-om. Poudarili so, da so glavna vrata v EU zdaj odprta.
Predsedujoča svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto je današnjo napoved predsednice Evropske komisije ocenila kot pozitivno, a poudarila, da morajo počakati še na končno odločitev Evropskega sveta.
"Verjamem, da bodo vse države članice prižgale zeleno luč in da bodo pozitivno ocenile delo institucij BiH-a v zadnjih 13 mesecih. Dosegli smo zadosten napredek, vendar gremo naprej. Imamo obveznost, da nadaljujemo delo," je še dejala na novinarski konferenci.
"Politika pogovorov, kompromisov ter izogibanja populističnemu pregrevanju in vsakodnevnemu razkazovanju lažnega patriotizma je očitno prinesla velik rezultat. Smo na zdaj že vidnem robu začetka pogajanj z EU-jem, kar je bil naš desetletja trajajoči cilj," je napoved predsednice Evropske komisije danes pozdravil premier entitete Federacije BiH-a Nermin Nikšić na družbenem omrežju Facebook.
Pri tem je poudaril, da je pred BiH-om še veliko dela, a da bodo tako kot doslej še naprej zagovarjali interese države v skladu z ustavo ter se zavzemali za njeno evropsko pot in dokončno vključitev v EU.
Predsednik spodnjega doma parlamenta BiH-a Marinko Čavara je v izjavi za tiskovno agencijo Federacije BiH-a Fena izrazil upanje, da bo to, kar so oblasti v BiH-u storile doslej, dovolj za pridobitev pogajalskega statusa. "Upam, da bo določen datum, ki nam bo omogočil začetek novih reform," je še izjavil in ocenil, da bi to lahko pomenilo novo prelomnico v političnem življenju BiH-a.
Golob: podelitev kandidatskega statusa BiH-u je bila plod slovenske iniciative
Predsednik vlade Robert Golob je prav tako pozdravil napoved, ki bo BiH-u omogočila bližanje EU-ju, ter poudaril, da "odprtja pogajanj ne bi bilo brez odločitve o podelitvi kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini decembra 2022, ki je bila plod slovenske iniciative in intenzivnega zavzemanja naše države za takšno odločitev".
Golob je poudaril, da je vseskozi odločno zagovarjal stališče, da je treba čim prej začeti pogajanja z BiH-om, in se za to lani novembra zavzel v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
"BiH lahko na prihajajočem Evropskem svetu računa na slovenski glas,” je sporočil Golob in dodal, da bo Slovenija Bosni in Hercegovini na njeni poti v EU stala ob strani.
S sporočilom komisije so bili zadovoljni tudi slovenski poslanci Evropskega parlamenta.
Dodik: Odločitev brez datuma ne pomeni veliko
Odločitev Evropske komisije je na družbenem omrežju X pozdravil tudi predsednik entitete BiH-a Republike Srbske Milorad Dodik, a dodal, da ta brez datuma ne pomeni veliko. Politični vodja bosanskih Srbov je na omrežju X še zapisal, da je "začetek pogajanj rezultat ogromnega in ključnega prispevka Republike Srbske v tem procesu".
Dodal je tudi, da je evropska pot pomembna, ker predstavlja "izpolnitev velikega nacionalnega cilja – življenje Srbov v gospodarskem in političnem prostoru brez meja".
Dodik se je danes še posebej zahvalil Madžarski, Srbiji, Slovaški, Avstriji, Hrvaški in Sloveniji kot sogovornikom, ki popolnoma razumejo dejstvo, da je BiH "majhen EU". Obenem je sporočil, da BiH lahko deluje in gre naprej le, če noben interes ni izključen, ampak je vključen v enačbo.
Bosni so se odškrnila vrata osem let po tem, ko je vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Kako je pripravljena na pogajanja oziroma vstop?
Moram reči, da so zadnje leto politiki zelo pridno delali in so v zadnjem trenutku tudi sprejeli nekaj važnih zakonov. Rekel bi, da je bilo tukaj nekaj domačih naporov, pa tudi kar precej mednarodnih naporov – tu zraven spadajo Slovenija, Avstrija, Slovaška, Češka, Hrvaška in tako naprej – in seveda je tudi geopolitična situacija igrala svojo vlogo.
Po navadi so pogajanja zelo dolgotrajna. Kaj bo po vaši oceni tisti najtrši oreh, ki ga bo morala Bosna in Hercegovina streti?
Ja, to imate prav, pri Sloveniji je trajalo recimo osem let, pri Hrvaški še več, mislim, da je Španija celo spremenila ustavo, tam je to trajalo devet let. Najtrši oreh bo po mojem mnenju pravna država, od okrajnega sodišča, prek kantonalnega sodišča, vrhovnega sodišča do ustavnega sodišča. To bo najtrši oreh in predvsem test pravne države. Ker ti lahko sprejmeš zakone in napišeš v zakonik kar koli, ampak je to treba tudi potem udejanjiti, implementirati.
Kakšno vlogo pa igra na evropski poti Bosne in Hercegovine predsednik Republike Srbske Dodik? V odzivu je rekel, da je evropska pot pomembna, ker predstavlja izpolnitev velikega cilja življenje Srbov v gospodarsko-političnem prostoru brez meja.
Nekaj podobnega smo Slovenci na Koroškem ali na splošno že doživeli, kajti prej smo bili v štirih državah, tudi zdaj smo seveda še vedno v štirih državah, ampak smo pod skupnim dežnikom, pod Evropsko unijo. Imamo prosti pretok ljudi, prosti promet kapitala, tudi drugih svoboščin. In to seveda manjšini zelo pomaga, ne glede na to, ali živimo na Koroškem ali pa na Madžarskem. Ravno tako bodo Srbi potem imeli občutek, da imajo skupno streho, Evropsko unijo, saj trenutno živijo, mislim da v petih državah, potem te meje ne bodo več vidne, bodo prestopne in tako bo imel vsak narod občutek, da živi v neki večji celoti. Tudi Hrvati ne bodo imeli več svojih meja, med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, in tudi drugi narodi, tako da bo to en velik napredek za vse in veliko tenzij bo ravno zaradi tega, ker živimo po tem istem prostoru, odpadlo.
Morda še eno kratko vprašanje. Velikokrat je Bosna in Hercegovina pod udarom raznoraznih destabilizacijskih učinkov. Bo zdaj Bosna in Hercegovina kaj varnejša, če bo na evropski poti?
Na vsak način bo varnejša. Je pa že zdaj tako, da tam deluje Eufor, to so mednarodne sile, vojaške sile, med njimi so tudi Slovenci, Avstrijci in drugi. Nekoč je bilo tam 60 tisoč vojakov, zdaj jih je samo 1500, 1600. To bo še nekaj časa potrebno, ampak če si v enem večjem okviru, je za varnost vedno ena velika prednost, tako je tudi za Bosno in Hercegovino. In to je tudi za nas zelo važno, saj živimo v soseščini Bosne in Hercegovine in Balkana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje