"Izpostaviti moram 'za zdaj'. Ravnanje madžarske vlade pozorno spremljamo," je ob tem poudarila komisarka, odgovorna za vrednote in transparentnost. Izredni ukrepi Budimpešte so pritegnili veliko pozornosti zaradi konteksta, ki je bil že pred pandemijo takšen, da je bilo veliko skrbi, na primer v povezavi s položajem civilne družbe na Madžarskem, je pojasnila Jourova.

Poudarila je, da je bila država že pred pandemijo poleg Poljske tudi v procesu po 7. členu pogodbe Evropske unije, ki v skrajnem primeru zaradi kršenja temeljnih evropskih načel in vrednot predvideva odvzem glasovalnih pravic. A po temeljiti analizi izredne madžarske zakonodaje v odziv na pandemijo komisija za zdaj ne vidi razlogov za sprožitev pravnega postopka, bodo pa ravnanje vlade in uporabo izrednih pristojnosti pozorno spremljali, je dodala podpredsednica.

Madžarski parlament je konec marca sprejel zakonodajo, s katero so izredne razmere ob pandemiji podaljšali za nedoločen čas. Premier Viktor Orban lahko po tej zakonodaji odloča z odloki, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta. Nova zakonodaja predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.

"Virus ne sme ubiti demokracije. Izjemne razmere resda zahtevajo izjemno ukrepanje, a to ne pomeni, da je dopustno nespoštovanje ustav in parlamentarnih demokracij ter utišanje novinarjev," je povedala podpredsednica komisije in poudarila, da spremljajo razmere v vseh članicah. Komisija je sicer pred dnevi napovedala, da bo septembra predstavila prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah Unije.

Komisija uvedla nov postopek proti Poljski

Medtem je Evropska komisija uvedla nov postopek zaradi neizpolnitve obveznosti proti Poljski. V Bruslju so namreč zaskrbljeni zaradi nedavnega zakona o disciplinskem postopku proti sodnikom. Sporni zakon po oceni Evropske komisije spodkopava neodvisnost poljskih sodnikov in ni v skladu s pravom EU-ja, je tvitnil evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Kot so zapisali v Bruslju, novi zakon med drugim preprečuje poljskim sodiščem, da bi neposredno uveljavljala določene odločbe evropskih zakonov, ki ščitijo neodvisnost pravosodja. Po navedbah Jourove obstaja tudi nevarnost, da bi se lahko zakon izkoriščal za politični nadzor vsebin sodb.

Zakon, ki je na Poljskem začel veljati v sredini februarja, predvideva, da sodnikom grozi globa, poklicno nazadovanje ali celo odpoved delovnega razmerja, če bi pod vprašaj postavili službeno razmerje ali veljavnost imenovanja katerega od sodnikov. Obenem ne smejo biti politično dejavni. Če Poljska ne bo popravila spornih členov, bi lahko Evropska komisija znova vložila tožbo proti državi na Sodišče EU-ja. Poljska vlada ima po zdajšnji uvedbi postopka dva meseca časa, da pisno sporoči svoj odgovor.

To ni prvič, da je Evropska komisija uvedla postopek proti Poljski, ki v preteklosti ni bila najbolj odzivna na njihova opozorila in pozive. Odnosi med Brusljem in vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS) so že dlje napeti. Stranka že leta reformira pravosodje v državi, kritiki pa ji očitajo, da z reformami pritiskajo na sodnike.