Najresnejše težave na evropskih cestah so po mnenju anketirancv zastoji (60 odstotkov vprašanih) in vdrževalna dela (59 odstotkov). Kljub nekaterim kritikam pa je vsakodnevna uporaba avtomobila za vožnjo v službo še vedno za veliko večino običajna praksa, kaže raziskava Eurobarometra.

Evropska komisarka Violeta Bulc je ob objavi izsledkov raziskave Eurobarometer poudarila, da so pri ocenjevanju kakovosti cestnega prometa za ljudi ključne dobra infrastruktura, boljše povezave in cenejše vozovnice. Zato je treba po njenih besedah odpraviti tehnične in administrativne ovire in zagotoviti učinkovito prometno storitev na ravni celotne Unije, ki pa jo je treba tudi vzdrževati.

Po mnenju anketirancev sta glavni prednostni nalogi za izboljšanje v cestnem prometu boljše vzdrževanje cest in ničelna toleranca pitja alkohola. Za prvo se je zavzelo 56 odstotkov vprašanih, za drugo pa 49 odstotkov.

Anketa je pokazala tudi, da javni prevoz redno uporablja le slaba petina Evropejcev (19 odstotkov), pri čemer je odstotek višji v večjih krajih in mestih. K večji uporabi javnega prevoza bi najbolj pripomogle pogostejše storitve, boljša geografska pokritost in cenejše vozovnice.

Eurobarometrova raziskava je pod drobnogled vzela tudi letalski, železniški in pomorski oz. rečni promet. Več kot polovica sodelujočih, ki so v zadnjem letu potovali z letalom, meni, da se je kakovost letalskega prometa v zadnjih petih letih izboljšala, predvsem na račun cenejših vozovnic.

V železniškem prometu znotraj EU-ja velike razlike
Železniškim storitvam so bolj naklonjeni tisti, ki železniške storitve uporabljajo vsak dan, in tisti, ki prevoz z vlakom uporabljajo za daljše poti. Med anketiranci jih je 34 odstotkov menilo, da se je kakovost železniškega prometa v zadnjih petih letih izboljšala, 27 odstotkov pa, da se je poslabšala. Rezultati so sicer pokazali na precejšnje razlike med posameznimi članicami EU-ja.

Evropejci menijo, da so ključne težave, ki zadevajo železniški promet, cena vozovnic (tako je menilo 46 odstotkov vprašanih), pomanjkanje zanesljive in točne storitve (33 odstotkov) in pomanjkanje nekaterih železniških povezav (21 odstotkov), pa tudi slabo vzdrževanje vlakov (21 odstotkov).

Skoraj vsak peti anketiranec (18 odstotkov anketiranih) je dejal, da je kakovost pomorskega oz. rečnega prometa v zadnjih petih letih ostala na enaki ravni, 14 odstotkov jih je menilo, da se je kakovost povečala, šest odstotkov pa, da se je poslabšala. Ob tem je pomembno opozoriti, da večina (62 odstotkov) na to vprašanje ni mogla odgovoriti.