"Za svoj največji dosežek štejem znižanje cen pri gostovanju, za kar sem dal pobudo Komisiji že v prejšnjem mandatu. Od decembra 2015 ne bomo več kaznovani, če bomo telefonirali čez mejo. Trdim, da Evropejci čutijo L. Peterleta v žepu. Sicer pa sem delal predvsem na področju zdravja, zlasti boja proti raku, in bil dvakrat nagrajenec kot poslanec, ki je na tem področju naredil največ. Ponosen sem na poročilo o sporazumu o strateškem partnerstvu med EZ in Japonsko. Mislim, da lahko na podlagi izkušenj še veliko dodam," je o svojem dosedanjem delu in dosežkih povedal nekdanji slovenski premier in zunanji minister, ki je evropski poslanec od vstopa Slovenije v Evropsko unijo.

Peterleta so v zadnjih dneh razburili očitki, da naj bi v Evropskem parlamentu glasoval proti označevanju gensko spremenjenega medu za EU-tržišče, čeprav večina prebivalcev tako Slovenije kot EU-ja nasprotuje gensko spremenjeni hrani. Peterle pravi, da gre za umazano kampanjo. "Nasprotno, jaz sem bil pobudnik in nosilec poštenega označevanja v Evropskem parlamentu. Podprli so me slovenski in drugi evropski čebelarji," je poudaril.

Slovenija je nedavno praznovala deseto obletnico vstopa v EU, večina slovenskih državljanov pa je v raznih anketah menila, da so bolje živeli v časih, ko Slovenija še ni bila članica "evropske družine".

"Bančne luknje niso naredili v Bruslju. Za krizo so odgovorni upravljavci in nadzorniki doma. Prva leta smo bili zgled drugim, imeli smo gospodarsko rast, ugled, dokler nam domači pohlep ni izpraznil bank. Bruselj nam kvečjemu lahko pomaga. Zato postavljamo bančno unijo, da se nekateri ne bodo okoriščali z delom drugih. Poglejmo, kako napreduje Poljska, zakaj ima najhitreje rastoče gospodarstvo Latvija, zakaj so okrevale Irska, Portugalska, Španija, se popravlja Grčija ... Odpraviti moramo vzroke za krizo doma, potem bo za vse boljše," je še v MMC-jev klepetu opozoril Peterle.