Resolucijo je parlament sprejel s 507 glasovi za, 12 proti, 17 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Obenem so poslanci izrazili obžalovanje, da Rusija 90 let po gladomoru v Ukrajini spet izvaja grozljive zločine.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, resolucija vleče zgodovinske povezave s sovjetskimi časi in sedanje ruske oblasti obtožuje kršenja suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, prizadevanja za uničenje Ukrajine kot nacionalne države ter uničevanja identitete in kulture njenih prebivalcev.

Prav tako obsoja dejstvo, da je trenutna vojna v državi povzročila svetovno prehransko krizo, saj Rusija, kot so zapisali, uničuje in ropa ukrajinske zaloge žita ter še naprej otežuje zagotavljanje izvoza ukrajinskega žita v najbolj revne države sveta.

Poslanci so druge države in organizacije, ki tega še niso storile, pozvali, naj jim v priznanju gladomora za genocid sledijo. Obenem so rusko vlado obtožili manipuliranja z zgodovinskim spominom in Moskvo pozvali, naj se opraviči za zločine svoje predhodnice Sovjetske zveze, katere glavna naslednica je Rusija.

"Namerno dejanje sovjetskih oblasti"

Kot izhaja iz sprejete resolucije, je bila lakota, ki je v letih 1932 in 1933 v tedanji sovjetski Ukrajini terjala od sedem do deset milijonov življenj, namerno dejanje sovjetskih oblasti. V Ukrajini je četrta sobota v novembru uradni dan spomina na žrtve te tragedije. V začetku decembra je gladomor za genocid razglasila Nemčija.

Moskva je v odzivu odločitev Berlina označila za poskus demoniziranja Rusije in Nemce obtožila, da "poskušajo na novo napisati svojo zgodovino in pozabiti na kesanje za grozote, ki so jih sami zagrešili med drugo svetovno vojno".

Do začetka leta 2019 je gladomor za genocid priznalo 16 držav sveta, med katerimi ni Slovenije. Evropski parlament ga je z resolucijo leta 2008 priznal kot zločin zoper človečnost, kar je nato z današnjo resolucijo spremenil.