Encim, ki ga proizvaja bakterija, bi lahko odigral pomembno vlogo pri boju z vse večjim onesnaženjem s plastiko. Foto: Reuters

Direktivo je podprlo 560 evropskih poslancev, medtem ko jih je bilo 35 proti.

Poročevalka Frederique Ries (Alde) je pozvala države članice, naj bodo ambiciozne, ko bodo direktivo vpeljale v svojo zakonodajo. Ob tem je opozorila, da plastika zastruplja evropske vode in ogroža tudi nas.

Poudarila je še, da jim je uspelo doseči dogovore o odgovornosti proizvajalca, tako bodo na primer proizvajalci tobaka krili stroške čiščenja ogorkov. Podobno bo tudi na področju ribolova, saj bo režim širjenja odgovornosti proizvajalca veljal tudi za ribiško opremo, s čimer bi se zagotovilo, da bodo proizvajalci nosili stroške pobiranja mrež, ki se izgubijo v morju, in ne ribiči.

"Če ne bomo spremenili navad zdaj, bomo zadušili ocean s plastiko," je pred glasovanjem opozoril podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Evropski poslanci sicer že na razpravi načelno niso nasprotovali prepovedi plastike za enkratno uporabo, so se pa vrstili pozivi, da direktiva ni dovolj ambiciozna, saj obstajajo še številni drugi izdelki za enkratno uporabo, ki so pomembni onesnaževalci in niso zaobjeti v direktivi.

Načelni dogovor o prepovedi plastike za enkratno uporabo so sicer sklenili konec lanskega leta v okviru avstrijskega predsedstva EU-ju.

Plastenke iz recikliranih materialov

Prepoved bo veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo do okolja prijaznejše alternative, med njimi plastični krožniki, vatirane palčke in slamice. V okviru direktive so zastavljeni tudi cilji zbiranja plastenk pri 90 odstotkih do leta 2029.

Poleg tega bi morala biti do leta 2025 četrtina vseh plastenk narejena iz recikliranih materialov, do leta 2030 pa bi se ta delež povečal na 30 odstotkov.

S tem naj bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov, ki močno obremenjujejo okolje. Plastika predstavlja več kot 80 odstotkov odpadkov v morju, izdelki, ki so obravnavani v zakonodaji, pa predstavljajo 70 odstotkov vseh predmetov v morskih odpadkih, opozarja komisija v direktivi. Ta plastika se ne razgradi, ampak razpada na manjše dele, te pa potem zaužijejo tudi živali. Sledi mikroplastike so našli tudi v ribah, ki jih zaužije človek.