Antonio Tajani in Tanja Fajon. Foto: BoBo
Antonio Tajani in Tanja Fajon. Foto: BoBo

Tanja Fajon je ob tem poudarila, da Slovenija in Italija glede migracij že dobro sodelujeta, tudi z mešanimi policijskimi patruljami na meji med državama. Dejala je še, da bo Slovenija pomagala pri urejanju nezakonitih migracij.

"Iščemo pa tudi možnosti, kako bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj zavarovale zunanjo schengensko mejo," je dejala Fajon in pojasnila, da bodo o obvladovanju migracij na zahodnobalkanski poti govorili na tristranskem srečanju, ki bo predvidoma še pred poletjem v Rimu.

Slovenija z Italijo dobro sodeluje. Foto: BoBo
Slovenija z Italijo dobro sodeluje. Foto: BoBo

Da Ljubljana in Rim dobro sodelujeta glede migracij, se je strinjal tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani. "A naša prizadevanja ne bodo zadostovala, če ne bo prizadevanj na ravni celotnega EU-ja," je opozoril. Vprašanje migracij je po njegovi oceni mogoče rešiti, če bo zagotovljena stabilnost na Zahodnem Balkanu. Ministra sta se zato zavezala k podpori državam Zahodnega Balkana na poti v EU.

Strinjala sta se tudi, da obstaja velik interes za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, zlasti na področju turizma. Pri tem sta poudarila pomen vzpostavitve letalske povezave med Ljubljano in Rimom.

Gospodarsko sodelovanje se sicer krepi, blagovna menjava med državama je lani presegla 12 milijard evrov in se je v primerjavi z letom prej precej povečala. Da bi ga še okrepili, želita državi po besedah Tajanija med drugim organizirati poslovni forum, da bi privabili slovenska podjetja v Italijo in italijanska v Slovenijo.

Tema pogovora tudi manjšini

Med pomembnimi temami pogovorov sta bili tudi manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji. Slovenska zunanja ministrica, ki se je pred dnevi sešla s predstavniki Slovencev v Italiji, je italijanskega kolega med drugim seznanila z željo manjšine po zastopstvu na deželni in državni ravni v Italiji.

"V Italiji je veliko manjšin in morali bi spremeniti ustavo, če bi želeli vsem zagotoviti zastopstvo," je dejal Tajani. Ob tem je dodal, da italijanska zakonodaja omogoča izvolitev predstavnikov manjšine in da je tudi zdaj v italijanskem parlamentu senatorka iz vrst slovenske manjšine.

Vodjo italijanske diplomacije je po pogovorih z ministrico Fajon sprejel tudi premier Robert Golob, zatem pa je imel na programu še srečanje s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Antonio Tajani na obisku v Ljubljani
Mešane patrulje zdaj tudi na meji z Avstrijo

Zaradi učinkovitega preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij so prejšnji teden na meji med Slovenijo in Avstrijo začele delovati skupne mešane patrulje, sestavljene iz pripadnikov slovenske in avstrijske policije, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU).

Mešane patrulje so sicer že prej delovale na mejah z Italijo, Hrvaško in Madžarsko.

Na skupni meji med Slovenijo in Italijo se mešane patrulje izvajajo od leta 2019. Izvajajo se na območjih koprske in novogoriške policijske uprave, policisti v mešanih patruljah skupaj preverjajo tudi vlake. "Delo poteka skladno s sporazumom, izvajanje je dobro, učinkovito, potreba po podaljšanju dela mešanih patrulj pa se ocenjuje periodično," so poudarili.

Spomnili so, da so mešane slovensko-hrvaške patrulje delovale že pred pridružitvijo Hrvaške schengenskemu območju, v letu 2023 pa so bile še dodatno okrepljene. Delujejo na območju vseh policijskih uprav, ki mejijo na Hrvaško.

Z Madžarsko pa policija izvaja štiri mešane patrulje na mesec, praviloma po dve na slovenski strani na območju Policijske uprave Murska Sobota in dve na madžarski strani.

Leta 2022 našteli 330.000 nezakonitih prehodov meja
Ob tem poudarjajo, da je Slovenija del migracijskih tokov v regiji. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je leta 2022 na vseh migracijskih poteh zaznala 330.000 nezakonitih prehodov na zunanjih mejah EU-ja, kar predstavlja 64-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021 in je najvišje po letu 2016.

Statistični podatki po navedbah GPU-ja jasno kažejo, da Slovenija ne more biti oaza brez migracij. Razmere v glavnih državah izvora migracij se ne izboljšujejo, ampak se celo slabšajo. Zato se kritična masa ljudi, ki se iz različnih razlogov odloča za migracije, povečuje.

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2022 je bilo v Sloveniji obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Gre za posledice trenda, ki se je začel nakazovati marca lani, število je namreč večje za 214 odstotkov v primerjavi z letom 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov.