Finančni ministri držav članic EU-ja, med njimi slovenski minister Klemen Boštjančič, so v Luxembourgu opravili prvo razpravo o nedavnem dogovoru voditeljev skupine G7 o 50 milijardah ameriških dolarjev posojila Ukrajini. Za odplačevanje nameravajo Kijevu nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij zaradi njene agresije na Ukrajino. Velika večina tega premoženja je v EU-ju oziroma Belgiji.

"Zdaj bomo skupaj s svojimi namestniki delali na tehničnih podrobnostih in videli, kako naprej. Svojim namestnikom smo obenem naložili, da pripravijo nekaj predlogov, do naslednjega zasedanja finančnih ministrov sredi julija pa tudi konkreten predlog," je povedal belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem, ki bo 1. julija vodenje Sveta EU-ja za ekonomske in finančne zadeve predal madžarskemu kolegu.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen za ekonomske zadeve, Valdis Dombrovskis, je današnjo razpravo označil za konstruktivno. "Bilo je zelo široko strinjanje o tem, da je treba posojilo Ukrajini zagotoviti še letos," je povedal. To sicer predvideva tudi dogovor v okviru G7.

"EU je pripravljen prispevati bistveni delež od 50 milijard ameriških dolarjev. Ne moremo pa še povedati natančne vrednosti, saj je to odvisno tudi od tega, koliko so pripravljeni prispevati drugi partnerji v skupini G7," je dejal.

Tako Dombrovskis kot Van Peteghem sta obenem poudarila, da si bodo morale članice skupine G7, v kateri sodeluje tudi EU, pravično razdeliti tudi tveganje, povezano s posojilom.

V EU-ju sicer že velja zakonodaja, ki omogoča uporabo prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, podporo njeni obrambni industriji in povojno obnovo države. Za posredovanje prihodkov Ukrajini za odplačevanje posojila G7 bo treba sprejeti posebno pravno podlago.

O dogovoru, doseženem na ravni skupine G7, bodo konec prihodnjega tedna govorili še voditelji držav članic Unije, ki imajo med drugim na dnevnem redu nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem spopadanju z rusko agresijo. Zasedanje bo sicer minilo predvsem v znamenju pogovorov o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU-ja po nedavnih evropskih volitvah.