Po neuradnih podatkih naj Ljubljana ne bi imela nobene možnosti za lokacijo nadzornega navigacijskega centra Galileo. Foto: RTV SLO
Po neuradnih podatkih naj Ljubljana ne bi imela nobene možnosti za lokacijo nadzornega navigacijskega centra Galileo. Foto: RTV SLO
Radovan Žerjav
V Bruslju je na pogajanjih o sistemu Galileo Slovenijo zastopal minister za promet Radovan Žerjav. Foto: RTV SLO

Pogajanja še niso končana, saj soglasja še vedno ni o vlogi španskega nadzornega centra v 3. fazi gradnje programa Galileo, torej po letu 2013, ko bo sistem že deloval. Po še neuradnih informacijah, naj bi Slovenija ostala brez vsakršne možnosti za sedež enega izmed nadzornih centrov sistema.

Španija namreč zahteva "v celoti operativen" center. Dva centra sta sicer predvidena v Nemčiji in Italiji. Ministri naj bi sicer že dosegli soglasje glede sklepov v treh vprašanjih: potrditvi višine stroškov evropskih sistemov, upravljalski strukturi in načelih javnega naročanja.

2,4 milijarde evrov bo šlo iz rezerv
EU se je prejšnji petek v sklopu pogajanj o proračunu za leto 2008 že dogovoril, da bo 2,4 milijarde evrov, kolikor še potrebuje za Galileo, vzel iz neizkoriščenih sredstev za kmetijstvo v letu 2007, preostalo pa iz sedmega okvirnega programa za raziskave ter prioritete konkurenčnost za rast in zaposlovanje.

Viri v Bruslju upajo, da bo Galileo, potem ko so države EU-ja najprej našle rešitev za njegovo financiranje, zdaj pa naj bi po pričakovanjih dosegle še dogovor o drugih zadevah, dobil nov zagon, a hkrati opozarjajo, da morajo države sklepe sprejeti soglasno. Evropska komisija je pred dnevi poudarila, da mora biti dogovor dosežen do konca leta.

30 satelitov za celotni sistem
Projekt Galileo je imel v preteklosti precejšnje zamude. Prvi poskusni satelit v okviru projekta Galileo je bil v orbito izstreljen že decembra 2005, načrtovane pa so izstrelitve še treh. Infrastruktura sistema Galileo naj bi na operativni stopnji vključevala 30 satelitov na treh orbitalnih ravninah na višini nekaj več kot 23.200 kilometrov.

R. B.