Hrvaška vlada načrtuje uvedbo evra z letom 2023. Foto: Bobo
Hrvaška vlada načrtuje uvedbo evra z letom 2023. Foto: Bobo

Evroskeptični stranki, ki ima v 151-članskem saboru štiri poslance, se je pri zbiranju podpisov pridružilo še nekaj manjših desnousmerjenih zaveznikov. Za pobudo je treba zbrati 10 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni okoli 370.000. V ta namen so zbiranje organizirali na 250 lokacijah.

Hrvaški premier Andrej Plenković pravi, da bo uvedba evra odstranila tveganje za valuto, zmanjšala obrestne mere, izboljšala posojilno sposobnost države in odprla pot do več naložb v gospodarstvu, kjer prevladuje turizem. Cilj Zagreba je, da bi evro uvedli z letom 2023, zeleno luč za to pričakujejo v prvi polovici 2022.

Javnomnenjska raziskava, objavljena julija, je pokazala, da uvedbo evra podpira nekaj več kot 60 odstotkov volivcev. Vlada pravi, da referendum ni potreben, pravi, da so Hrvati že sprejeli evro s tem, ko so na referendumu pred skoraj desetimi leti podprli pridružitev Hrvaške EU-ju.

Organizatorji iniciative želijo kot prvi korak referendum o spremembi ustave, s katero bi bila zamenjava kune možna le z neposrednim glasovanjem državljanov. "Naše mnenje je, da bi morali o tako pomembnih vprašanjih odločati državljani, in ne premier ali vlada," je za Večernji list dejal Marijan Pavliček, eden od pobudnikov.

Če bodo do 7. novembra zbrali dovolj podpisov, bi lahko ustavno sodišče odločalo o tem, ali je vprašanje uvedbe evra urejeno z odločanjem o priključitvi EU-ju in ali ima pobuda za referendum pravno osnovo.